Na praznik vnebohoda se spomnimo, da je Jezus štirideseti dan po vstajenju odšel v nebesa. Ta dogodek pomeni dopolnitev njegovega poslanstva na zemlji. Jezus je prišel med ljudi, da je oznanil Božjo ljubezen in z vstajenjem premagal smrt. Sveti Pavel opozori na Božjo moč: s svojo daritvijo na križu je odkupil vse grehe in »po delovanju njegove silne moči« (Ef 1,20) premagal poglavarja teme. Z vnebohodom je odšel na svoje mesto v nebeški slavi, na Očetovo desnico, kjer izvršuj

To je čudovita, tolažeča obljuba apostolom, ki se po Jezusovem vstajenju od mrtvih vedno bolj zavedajo, da Jezusa, takšnega, kot so ga spoznavali, doživljali, ne bodo več videvali. Obljublja, da odhaja k svojemu Očetu, da jim pripravi prostor, ko bodo tudi sami zapustili ta svet, da pa bo z njimi po Svetem Duhu, ki ga bo poslal. Res je. Doživeli so prihod Svetega Duha in njegov prihod je popolnoma spremenil njihov način življenja. V moči Svetega Duha so začeli oznanjati evang

Bitje srca je poleg dihanja eden temeljnih procesov življenja. Če je enakomerno in ravno prav hitro, človek normalno živi, se giblje, dela. Če ga kaj vrže iz ritma, nastopijo težave. Porušenje srčnega ritma je lahko posledica bolezni (aritmija …), lahko pa tudi posledica čustvenega ali duhovnega stanja človeka, ki prav tako vpliva na bitje srca, morda še bolj kot bolezni srca in ožilja. Pomladni meseci, zlasti maj, s prebujanjem narave prinašajo s seboj razloge za srčne nemir

Četrta velikonočna nedelja je tudi nedelja Dobrega pastirja in svetovni dan molitve za duhovne poklice. Papež Leon XIV. v svoji poslanici med drugim piše: »V Janezovem evangeliju se Jezus opiše kot ʼdobri pastirʼ (ὁ ποιμὴν ὁ καλός – ʼo poimèn o kalosʼ) (Jn 10,11). Ta izraz se nanaša na pastirja, ki je popoln, pristen in zgleden, saj je pripravljen dati življenje za svoje ovce in tako razodeti Božjo ljubezen. On je pastir, ki nas pritegne k sebi, čigar pogled razkriva, da je ž

Dva učenca, Kleopa in drugi, neimenovani učenec, sta potovala iz Jeruzalema v 11 kilometrov oddaljeni Emavs. Njuna pot je bila dolga in težka zaradi razočaranja, ki sta ga doživela na véliki petek. Konec je bilo idealizma, ki je poganjal njun vsakdanjik. Prej sta svoje načrte postavila na Jezusa, ki je bil zanju Mesija in Odrešenik. Žal pa se je vse to podrlo kot hišica iz kart z dogodkom na Golgoti. Ko se oddaljujeta od Jeruzalema, kraja našega odrešenja, se učenca srečata z

Nedeljo Božjega usmiljenja obhajamo prvo nedeljo po veliki noči. Velikonočni dogodki razodevajo skrivnost naše vere: zmago luči nad temo, življenja nad smrtjo, svetosti nad grehom; praznik Božjega usmiljenja to skrivnost poglobi, saj poudari, da Bog Ljubezni vsakemu človeku ponuja roko za nov začetek. Izvor praznika sega v začetek krščanstva, ko so drugo velikonočno nedeljo poimenovali bela nedelja . Novokrščenci so pri velikonočni vigiliji po krstni kopeli, ko so bili očišče

Ob blagoslovu zelenja na cvetno nedeljo prebiramo evangeljski odlomek o Jezusovem slovesnem prihodu v Jeruzalem ob praznovanju pashe – judovske velike noči. Vsako leto so jo slovesno obhajali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Naša prisotnost z zelenjem, oljčnimi vejicami, snopi ali butarami nam pomaga, da se vživimo v ta slovesni trenutek. Vzdušje dodatno povzdigne številčna udeležba vernikov. In vse skupaj pripomore – podobno kot na kakšni tekmi med navijači –, da

Zgodba o obuditvi Lazarja se začne s sporočilom sester Marije in Marte, da je njun brat Lazar, ki ga ima Gospod rad, bolan. Jezusov takojšen odgovor je, da »ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin« (Jn 11,4). Ko je Jezus prišel v Betánijo, je bil Lazar že štiri dni v grobu. Splošno judovsko prepričanje je bilo, da ko človek umre, njegova duša ostane blizu telesa tri dni, preden se preseli v duhovni svet. Žalni obredi so običajno traj

Smo na sredini postnega časa. Vstopni spev četrte postne nedelje se glasi: »Laetare Jerusalem – Veseli se, Jeruzalem!« To je vabilo k veselju sredi spokornega časa; bliža se namreč velika noč. Spominjanje bližajoče se zmage Kristusa nad grehom in smrtjo. Na nedeljo Laetare je poudarjena Kristusova luč, ki razsvetljuje slepe in nas kliče k veselju in prijateljstvu z Bogom. Bog je v dneh stvarjenja dejal: »Bodi svetloba!« (1 Mz 1,3-4). Psalmist občuduje Stvarnika in ga povel

Mojzes je imel težko nalogo, ko je vodil svoje ljudstvo. Vedno znova se je kaj zgodilo, da so godrnjali in dvomili v svojega Boga. Kraju, kjer je pritekla voda, je Mojzes dal ime Masa in Meriba. Masa pomeni ʼpreizkušnjaʼ ali ʼskušnjavaʼ. Izraelci so preizkušali/dvomili/izzivali Boga: »Ali je Gospod med nami ali ne?« Meriba pomeni ʼprepiranjeʼ. Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom. Jezus pri vodnjaku sreča Samarijanko. V pogovoru se izkaže, da je žena daleč stran od pravoverni

Spremenitev na gori je Jezusov veličastni dogodek, ki so ga deležni trije izbrani učenci. Ko prispejo na goro, se Jezusov videz nenadoma spremeni in zasije s svetlobo, katere vir ni znan. Jezusov obraz je »zasijal kakor sonce« , kar nas spomni na Mojzesa, ko je po pogovoru z Bogom prišel z gore Sinaj z žarečim obrazom (prim. 2 Mz 34,29). Jezus je novi Mojzes, ki prinaša dokončno razodetje Božje Postave. Nekdaj se je Jezusovo razsvetljenje pripisovalo snopu svetlobe z neba, ki

Dragi bratje in sestre, post je čas, v katerem nas Cerkev z materinsko skrbjo vabi, naj Božjo skrivnost ponovno postavimo v središče svojega življenja, da bi naša vera ponovno našla zagon in se srce ne bi izgubljalo sredi nemira in raztresenosti vsakdanjega življenja. Vsaka pot spreobrnjenja se začne takrat, ko dovolimo, da nas Beseda doseže in jo sprejmemo s poslušnostjo duha. Obstaja torej povezava med darom Božje Besede, prostorom gostoljubnosti, ki ji ga ponudimo, in preo

Z veseljem in hvaležnostjo smo letos vstopili v praznovanje 20-letnice naše mlade celjske škofije, ki je bila ustanovljena 7. aprila, razglašena pa 21. maja 2006. Povabljeni ste, da se v nedeljo, 31. maja, popoldne pri sveti maši v stolnici za ta dar škofije skupaj zahvalimo. Dvajset let je sicer v zgodovini vesoljne Cerkve le kratek utrip, a za vse, ki smo in ste v to zgodbo vtkali svoja leta, molitve in trud, je to dragocen čas zorenja, učenja in nabiranja novih življenjski

Bratje in sestre, ne ugasnite svoje luči. Ste sol v družini, na delovnem mestu, v družbi. V družini smo sol, ko ohranjamo vero z molitvijo pred obroki. V službi smo sol, ko izbiramo poštenost namesto goljufanja, ko zavrnemo laganje za napredovanje, ko naša luč poštenosti sveti sredi teme korporativnega pohlepa. V družbi smo sol, ko branimo še nerojene otroke. Papež je dejal kitajskim kristjanom: »Vi ste majhna čreda, a sol in luč v ogromni množici.« Luč pomeni vidnost, ko n

Vsak človek si vsaj v nekem obdobju želi biti pomemben, družiti se s pomembnimi ljudmi, imeti pomemben položaj, vedeti pomembne informacije, imeti prvo mesto, dosegati zmage, biti več in pomembnejši od drugih. Svet na takšne izjemne ljudi gleda s spoštovanjem in z občudovanjem. Kljub zunanji podobi uspešnosti pa se v takem človeku navadno skriva samoljubje, sebičnost, častihlepnost in pohlep. Že v Stari zavezi prerok Sofonija uči drugačno pot: »Iščite pravičnost, iščite poniž

Nedelja Božje besede je, zaključek tedna molitve in dela za krščansko edinost ter bogoslužno srečanje naših župnij. Božja beseda se je utelesila in se naselila med nami. Božja beseda ni samo napisana ali izgovorjena, ampak je utelešena v skupnosti Cerkve, v evharistiji, v zakramentih in v ljudeh, ki si prizadevamo živeti po Božjih zamislih. Kakšno razsežnost ima ta Božja beseda! Gotovo je najlažje z napisano Božjo besedo. Napisana je bila pred več tisočletji, a je prevedena v

Po nedelji Jezusovega krsta smo vstopili v t. i. »čas med letom«, v obdobje cerkvenega leta, ko bomo v nedeljskem branju evangelijev skupaj z učenci spremljali Jezusa, njegove besede in njegovo delo. V to nas danes uvede njegov predhodnik in sorodnik Janez Krstnik. Prerok, ki je ob Jordanu vabil k spreobrnjenju in h krstu pokore, tokrat stoji pred nami kot tisti, ki prvi pokaže na Jezusa, ga predstavi in pričuje zanj. Ko vidi Jezusa, ga poimenuje kot »Jagnje Božje, ki odjemlj

Učlovečenje Božjega Sina je skrivnost, ki jo je težko razumeti in razložiti. Na začetku evangelist Janez jasno pove, da je Beseda večni Bog, ki »je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice« (Jn 1,14). V učlovečenju Božjega Sina je lepota. Pisec pisma Hebrejcem pove, da nam je bil Jezus Kristus podoben v vsem, razen v grehu (prim. Heb 2,17; 4,15). Človek je vrhunec Božjega st

Danes je praznik Svete Družine. Bistvo praznika je povabilo, da v Mariji, Jožefu in Jezusu prepoznamo zgled ljubezni, zvestobe in zaupanja v Boga v vsakdanjem družinskem življenju. Družina je prostor rasti v iskreni veri, medsebojnega spoštovanja in darovanja, tudi sredi preizkušenj. Praznik nas spodbuja, da naše družine izročamo Bogu in molimo zanje, da preživijo težke čase v okolju, ki družini ni naklonjeno, ter da postajajo vedno bolj kraj, kjer doživljamo Božjo bližino in

Utrujenost je resnično privrela že do vrha. Za nič več se ne splača živeti, delati, pomagati, sodelovati, odpuščati, ljubiti … To občutje nemoči je bolezen sodobnega časa. Poznamo številne »zagone« in delno tudi uspehe, pa se kmalu pokaže tudi neuspeh, kakor da smo res utrujeni od številnih neuspehov. To se je v zgodovini sveta in tudi krščanstva že večkrat dogajalo. Izraelski narod je bil že pred več kot 2000 leti popolnoma obupan. Nasilje Rimljanov jim je tako grenilo življ