Skupina gospodinj, ki so pripravljene enkrat mesečno pripravit kavo za vse farane, ki so tisti dan pri maši. Seveda pa to ne pomeni, da »prideš na vrsto« vsak mesec. Nedelja, ko se kuha kava za farane je dobila ime kar Prva nedelja, in že ob prihodu ljudi k maši, ko vidijo pripravljene mize, večkrat slišimo »o, danes je pa prva nedelja!«. Tako tekom leta
pokolobarimo med meseci, da si nedelje porazdelimo med seboj.

Vsako prvo nedeljo v mesecu je pred našo cerkvijo še posebej živahno. Takrat se namreč po vsaki maši farani podružimo in poklepetamo ob skodelici tople kave, soka ali (pozimi) čaja. Nemalokrat se na mizi znajdejo tudi kozarčki »kratkih«, da nas še ti malo požgečkajo po grlih. Zraven se prileže tudi kakšen sladek ali slan prigrizek, po katerem
z veseljem posežemo tudi odrasli, ne samo otroci. Namen »prvih nedelj s kavo« je, da se nam ne mudi takoj po maši preveč domov, ampak da vsaj za tistih nekaj trenutkov malo umirimo tedensko hitenje in skupaj še malo ostanemo pred cerkvijo.
Ker pa ob nedeljah ni samo ena maša, je potrebno poskrbeti za napitek in prigrizek po vsaki maši. Med seboj se torej dogovorimo, kdo od »kuharjev oz kuharic« bo šel h kateri maši in potem po maši poskrbel za postrežbo. Kavo, čaj/sok pripravimo doma in jih nato običajno v loncih za juho (ti so najveretneje največji pri hiši) previdno pripeljemo do cerkve in vlijemo v za to pripravljene termo-posode. Tako ostaneta kava in čaj prijetno topla, sok pa ravno prav
ohlajen.