Dobri in lepi pastir

Četrta velikonočna nedelja je tudi nedelja Dobrega pastirja in svetovni dan molitve za duhovne poklice. Papež Leon XIV. v svoji poslanici med drugim piše: »V Janezovem evangeliju se Jezus opiše kot ʼdobri pastirʼ (ὁ ποιμὴν ὁ καλός – ʼo poimèn o kalosʼ) (Jn 10,11). Ta izraz se nanaša na pastirja, ki je popoln, pristen in zgleden, saj je pripravljen dati življenje za svoje ovce in tako razodeti Božjo ljubezen. On je pastir, ki nas pritegne k sebi, čigar pogled razkriva, da je življenje resnično lepo, ko mu sledimo. Niti telesne oči niti estetska čutnost ne zadostujejo za prepoznavanje te lepote, temveč sta potrebna kontemplacija in notranjost. Le kdor se ustavi, posluša, moli in sprejme Pastirjev pogled, lahko z zaupanjem reče: ›Zaupam mu; življenje z njim je lahko resnično lepo. Želim hoditi po tej poti lepote.‹ Najbolj nenavadno pa je, da s tem, ko postanemo njegovi učenci, tudi mi postanemo ʼlepiʼ: njegova lepota nas preobrazi.« Papež govori o notranji – duhovni lepoti, ki jo Jezusovi učenci izžarevamo navzven in se zrcali na naših obrazih.

Tudi berili in psalm uporabljata podobo (dobrega) pastirja. Apostol Peter je v govoru na binkoštni dan svoje rojake, Jude, zbrane v Jeruzalemu ob prazniku tednov, nagovoril, naj brez dvoma vedó, da je tisti, ki so ga križali, pravi Pastir, ki ga je Bog postavil za Gospoda in Mesija – Maziljenca, Kristusa. Ta beseda jih je do srca pretresla. Zato jih je Peter povabil k spreobrnjenju in h krstu v imenu Jezusa Kristusa. Tako so prejeli odpuščanje grehov, prejeli dar Svetega Duha in postali člani občestva Dobrega pastirja.

Isti apostol Peter nadaljuje s podobo pastirja v svojem pismu, kjer spodbuja trpeče kristjane, naj sledijo stopinjam svojega trpečega pastirja Kristusa. On je vzor potrpežljivosti in zaupanja v Boga, saj je prav Jezusovo trpljenje omogočilo, da so postali posvojeni Božji otroci in se vrnili k pastirju in varuhu svojih duš.

Ko zaključujemo teden molitve za duhovne poklice, poživimo molitev za duhovne poklice in odprimo vrata Kristusu, dobremu pastirju. On vstopa v naša srca in nas kliče po imenu. Vodi nas na sočne pašnike, naše duše poživlja, zato nam nič ne manjka (prim. Ps 23).

                Roman Travar