Varni v Gospodovi družbi

»Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« je evangelist Matej zapisal po Petrovem križanju v Rimu in po prvem splošnem preganjanju kristjanov leta 64 (evangelij je nastal med leti 70 do 80 – po padcu Jeruzalema).

Zgodbi o nevihti (ko Jezus pomiri vihar v 8. poglavju in hoja po vodi v 14. poglavju Matejevega evangelija) obravnavata vprašanja nevarnosti, strahu in vere. V obeh zgodbah se zdi, da čoln predstavlja Cerkev, ki jo preganjajo skušnjave, preizkušnje in preganjanja. V obeh se Jezus pojavi kot prvak Cerkve, močan, da reši tiste, ki ga kličejo v veri. Pripovedovanje tega dogodka je verjetno prineslo veliko tolažbo prvim kristjanom, zlasti tistim iz Matejeve skupnosti, saj jim je ponudilo zagotovilo, da jih bo Kristus (Odrešenik) rešil, tudi če bodo morali umreti zaradi vere vanj. Sredi preganjanja se jim ni treba bati, ker je Kristus prisoten med njimi.

Dogodka nam ponujata enako zagotovilo v času bolezni, naravnih nesreč ali smrti. Učita nas, da stiska in trpljenje nista znak Božjega nezadovoljstva, niti blaginja in sreča znak Božjega zadovoljstva; da bolezen ni znak nezadostne vere, niti zdravje znak velike vere. Protislovno je, da so lahko življenjske preizkušnje sredstvo blagoslova. Zlomljeno srce je pogosto vrata, skozi katera lahko Kristus najde vstop. Še vedno prihaja k nam sredi naših težav in spregovori: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«

Če dovolimo, da nas nered in zlo okoli nas zmotita in vplivata na nas, se bomo potopili v prav tisti nered, ki se ga bojimo. Po drugi strani pa, če se osredotočimo na vir naše varnosti, na našega Odrešenika – Kristusa, h kateremu kličemo, da nas reši, potem vetrovi popustijo in zopet smo varni v Gospodovi družbi. Tako ohranjamo in krepimo lastno vero in ne dvomimo, da je Gospod z nami vsak trenutek našega življenja.

Kakor je Jezus Petrovo 'majhno vero' kasneje ovrednotil kot skalo, na kateri bo sezidal svojo Cerkev, tako pričakuje od svojih učencev vero, ki se osredotoča izključno Nanj. Ali z drugimi besedami, ko poslušamo našega Gospoda, lahko z Njegovo milostjo delamo velike stvari.

Roman Travar