»Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«

Na god sv. Ane in sv. Joahima, Jezusovih starih staršev, obhajamo dan starih staršev in ostarelih. To je priložnost, da se z globoko hvaležnostjo spomnimo vseh, ki so nam podarili življenje, neprecenljive življenjske izkušnje, vero in modrost.

Papež Leon XIV. v letošnji poslanici za 6. svetovni dan starih staršev in ostarelih z geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja« (Sir 14,2) poudarja, da starost ni čas odvečnosti, ampak čas posebnega poslanstva. Starejši niso breme družbe, temveč nosilci spomina, vere in upanja. Njihove preizkušnje, potrpežljivost in zvestoba so pričevanje, da Bog ostaja zvest človeku v vseh življenjskih obdobjih. Zato starost ni čas umikanja, ampak čas rodovitnosti, ko človek z molitvijo, besedo in zgledom še naprej gradi skupnost.

V družinah imajo stari starši nenadomestljivo mesto. Vnukom predajajo življenjske vrednote, ki se jih ni mogoče naučiti iz učbenikov. Učijo jih spoštovanja, odgovornosti, potrpežljivosti in ljubezni, ki ne išče koristi. Še posebej dragocena je njihova vloga pri verski vzgoji. Velikokrat babica nauči vnuka prve molitve, dedek ga prime za roko in ga popelje v cerkev. S svojim zgledom pokažeta, kaj pomeni zaupati Bogu tudi v bolezni, osamljenosti in preizkušnjah. Takšno pričevanje ostane globoko zapisano v srcu.

Papež vabi, naj starejših ne puščamo samih. Obisk, pogovor, stisk roke, skupna molitev so geste, s katerimi vračamo upanje tistim, ki so ga vse življenje podarjali drugim. Ko mladi prisluhnejo starejšim in starejši z zaupanjem spremljajo mlade, nastaja prava družina in raste živa Cerkev.

Prosimo sv. Ano in sv. Joahima, naj izprosita vsem starim staršem zdravja, notranjega miru in dar molitve za svoje otroke in vnuke, njihovim vnukom pa odprto srce, da bodo znali sprejeti bogastvo modrosti starih staršev. Naj drug ob drugem odkrivamo, da je vsako življenjsko obdobje dragocen Božji dar in da ljubezen med generacijami gradi prihodnost sveta in Cerkve.     

Silvo Šinkovec