Vogelni kamen

O Njem so že tudi v Velenju in okolici marsikaj rekli in napisali. Eni še vedno trdijo, da ga sploh ni bilo, drugi, da je bil, a se o Njem komaj kaj ve … Leto Njegovega rojstva je postalo mejnik, ob katerem so zgodovino prelomili na dvoje. Čeprav so se nekateri Velenjčani trudili, da bi se štetje let začelo šele z letom 1945 po Kristusu, jim žal to ni uspelo. Ko je Kristus živel na zemlji, so mu rojaki očitali, da ima hudega duha, da je požeruh, pijanec in prijatelj grešnikov. Pilatu so ga judovski veljaki tožili, da je hudodelec in zapeljivec. Množice so nad njim in njegovimi čudeži strmele, Janez Krstnik ga je imenoval Jagnje Božje, učenci so mu rekli Rabi – Učitelj, apostol Peter ga je v imenu vseh priznal za Sina živega Boga.

Kristjani že dva tisoč let povzemamo Petrovo izjavo. Verujemo, da je Jezus pravi Bog in pravi človek. Imamo ga za novega Adama, Odrešenika sveta.

Kaj pa ti praviš, kdo je Jezus? Zame je Jezus tisti, ki ljubi iskrenost in pristnost. Brez njega v sveti evharistiji mi živeti ni. Hoče, da mu sledim prilično ali neprilično, čeprav je »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli«.

Sledili so mu najprej Božja Mati Marija in sv. Janez Krstnik, tudi sv. Martin in sveta apostola Andrej in Jakob ter bl. Anton Martin Slomšek, pa sv. Tilen in sv. Nikolaj, ne pozabimo na sv. Pankracija in mnogo drugih svetnikov in svetnic, naših krstnih zavetnikov. Jezus želi, da smo kot kristjani podobni grešnemu cestninarju in ne farizeju, ki se ima za pravičnega. Varujmo se dvoličnega farizejskega kvasa in sprejmimo Jezusa za edinega odrešenika brez kakršnih koli rezervnih bogov, ki bi nam prinašali kakšne pozemeljske privilegije ali koristi. Jezus namreč pravi bogatemu mladeniču, da Sin človekov nima kamna, kamor bi glavo naslonil - torej slediti Jezusu ni enostavno, je pa edino zveličavno.

Janez Turinek, vikar