Bog daje vsakemu človeku drugačne darove. Vse, kar prejme, je namenjeno služenju v ljubezni Gospodu in bližnjim. Od posameznika se zahteva le, da v celoti izkoristi tisto, kar mu je dano, in da svoje talente uporabi v korist skupnosti, kakor tudi za ohranjanje lepote, raznolikosti in celovitosti narave ter spodbujanje njene produktivnosti.
Komur Bog podari več darov in spodobnosti, temu daje tudi več odgovornosti, da kar najbolje izkoristi svoje od Boga dane talente. Bolj 'zahtevnejše' kot je delo, večja je odgovornost. Tudi oseba z enim samim talentom ima kaj ponuditi drugim. Če poskusi in mu ne uspe, bo naletel na sočutje in odpuščanje. Če pa se ne trudi narediti pozitivnega dobrega dela, bo izgubil še tisto, kar ima. Leni in malopridni bodo vrženi ven v najglobljo temo. Tisti, ki velikodušno delijo darove, ki so jim bili dani od Boga, bodo zagotovo nenehno in neizmerno bogateli, medtem ko bodo tisti, ki iz strahu ljubosumno in sebično 'konzervirajo' Božje darove, le te izgubili, oziroma jim bodo odvzeti.
Kdor sprejme in ne zavrača gospodarjevega daru ter z njim 'trguje', si 'pridela' novega in ima posledično vedno več darov. Takšnega služabnika gospodar pohvali, nagradi njegovo zvestobo in ga sprejme med svoje zaupnike, ki so deležni veselja svojega gospodarja. Nasprotno pa služabnika, ki gospodarjev dar zakoplje, pograja in kaznuje. Zato prilika o talentih vsakega človeka kliče k osebni zvestobi in odgovornosti, saj bo Bog za podarjene darove z vsakim posameznikom napravil obračun.
Roman Travar, duhovni pomočnik