Pšenica, ljuljka, kašča - žitnica

Kašča – žitnica je vesoljna Cerkev, ki ji pripadamo. Kašča je velika človeška skupnost, v kateri je Cerkve bolj malo – prostora pa je še ogromno. Danes je Krištofova nedelja – nedelja misijonov, ko mi, ki smo v Cerkvi, želimo pomagati misijonarjem, ki delujejo v prostranem, še ne krščanskem svetu. Danes bomo zbirali denarna sredstva za nakup prevoznih sredstev za te misijonske dežele, kjer je velika revščina in si teh odličnih pripomočkov ne morejo kupiti. Ta sredstva pa so potrebna za obvladovanje ogromnih področij, kamor je treba vsejati seme Božje besede. Jezus je naročil apostolom, naj gredo po vsem svetu oznanjat evangelij.

Pšenica – eno od najboljših semen, je osnova za kruh in za številne druge dobrote, ki nas hranijo in nam ohranjajo življenje. Življenje brez kruha si težko predstavljamo – razen pri tistih, ki ga zaradi alergije ne smejo uživati. Kakor je pšenica – kruh nujno potreben za dostojno življenje, tako je seme Božje besede nujno potrebno za kolikor toliko znosno človeško življenje. Cerkev si po svojih najboljših močeh prizadeva sejati Božjo dobroto med vse ljudi po svetu. Misijonarji pri svojem »sejanju«, pri širjenju Božjega kraljestva, nujno potrebujejo različna prevozna sredstva, da lahko to dobrino ponesejo v vse dele sveta.

Ljuljka – ta nesrečna zel, je žal prisotna še na tako dobro pripravljeni setveni zemlji. Tako kot na njivi je tudi med ljudmi in celo v Cerkvi prisotna ta nesrečna zel. Ni nam vseeno – radi bi jo takoj izruvali, a Jezus opozarja, da bi to ruvanje povzročilo še večjo škodo. Potrebno je počakati, da oboje zraste skupaj – pšenica in ljuljka, dobro in slabo in ob žetvi se bo ločilo eno od drugega. Ločevanje pa je zaupano angelom, ki imajo Božji vpogled v to, kar je res dobro oziroma slabo.

Tone Kraševec, duhovni pomočnik