Prvi dekreti

V poletnih mesecih se življenje v župnijskih občestvih praviloma nekoliko umiri, a po drugi strani je to obdobje, ki ga zdaj tu drugič spet tam zaznamujejo dekreti o premestitvah duhovnikov. Z njimi škofje pošiljajo svoje duhovnike kot oznanjevalce po župnijah z različnimi nalogami in poslanstvi. Pustimo ob strani, kako so takšne odločitve priljubljene in sprejete s strani prestavljenih, s strani župljanov, od koder se nekdo poslavlja, s strani župljanov, ki sprejemajo novega pastirja ali pa ostajajo brez njega ... Vsak dekret spomni na to, da je oznanjevalno delo duhovnika njegovo poslanstvo. Da ga je nekoč Gospod poklical, povabil v svojo bližino, nato pa poslal oznanjat doživeto izkušnjo še drugim ljudem. Duhovnik - tudi diakon in škof - torej ne more delovati iz svoje moči, po svojem navdihu, po svoji volji, kot »privatnik«. Nasprotno: vsak poklicani in poslani naj bi izpolnjeval preroško poslanstvo na način, ki ga je Bog razodel preroku Jeremiju z besedami: »Nikar ne govôri: deček sem; kajti h komur koli te pošljem, boš šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril.« (Jer 1,7)

Evangelij o poklicanju in poslanju dvanajsterih nam lahko pomaga razumeti to logiko. Kako Jezus spiše prve »dekrete«? Potem ko so ga dvanajsteri spremljali pri njegovem oznanjevanju, potem ko so videli prve čudeže, storjene med oddaljenimi, in skupaj z njim doživeli zavrnitve v domačem kraju, jih pokliče k sebi in odpošlje po dva in dva oznanjat spreobrnjenje. Navodila so jasna: naj se ne opirajo in zanašajo na to, kar imajo svojega, pač pa na to, od koga in s čigavo oblastjo so poslani. In pa, naj gredo po dva in dva, da bo njihova beseda bolj verodostojna ter potrjena z njihovim skupnim življenjem. Dekreti so torej zelo preprosti, a jasni. Z Jezusove strani so še večkrat ponovljeni, nazadnje ob vnebohodu: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence ...« (Mt 28,19a) In da ne bo pomote: niso omejeni na posvečene duhovnike, diakone in škofe; veljavni so za vse krščene in obnovljeni pri vsaki sveti maši, ko duhovnik odslovi zbrane z besedami: »Pojdite v miru!«, kar v resnici pomeni: »Pojdite, poslani ste!«              

Janko Rezar, župnik