"Na stare dni me ne zavrzi." (Ps 71,9)

Nedelja, ki jo obhajamo, je nedelja starih staršev in ostarelih. Papež, ki je že precej med ostarelimi, je tudi za letošnje leto starih staršev in ostarelih napisal prijazno pismo ostarelim in mladim, ki izhajajo iz ostarelih. Starejši so podarili življenje mladim in zato bi to morala biti nerazdružna skupnost. Stari starši in starejši se veselimo mladih, ki življenje in mnogo dobrega črpajo od starejših. Ponosni smo, ker mladi tako uspešno razvijajo svoje sposobnosti in to je tesno povezano s tem, kar so prejeli – iz roda v rod … Mladi, ki črpajo iz te zakladnice, pa bi naj s svojo zavzeto skrbjo za starejše pokazali svojo zrelost in hvaležnost.

Življenje je pravzaprav dobro organizirano. Mladi in stari imamo svoj svet. Mladi preko šol, športnih društev in raznih mladinskih organizacij živijo svoj čas razvoja, novih odkritij in vse živahnosti življenja. V vsem skrivnostnem gibanju pa ne sme manjkati skrb za prednike, skrb za vse čudovito znanje, skrb za vse tisto, kar omogoča razvoj in napredek. Tudi starejši smo organizirani v različne skupnosti, ki nam omogočajo dostojno življenje. Marsikje je življenje ostarelih zaupano mladim, ki kljub različnim zadolžitvam vidijo potrebe starejših in tako z veliko ljubeznijo poskrbijo za vse potrebno v lastnem domu. Veliko starejših pa je odvisno od domov za ostarele. Domovi so večinoma dobro urejeni in vodstva si prizadevajo, da je tudi v domovih duh ljubezni in zavzete skrbi za vse ostarele.

Papež povezuje nedeljo starih staršev in ostarelih z lanskim mladinskim srečanjem mladih v Lizboni. Mladi so se navduševali nad srečanjem Marije in njene tete Elizabete, ko sta se obe noseči srečali, se prisrčno pozdravili in občudovali, Marija pa je ostala pri ostareli teti nekako tri mesece, do rojstva Janeza Krstnika. Kakšna ljubezen, kakšna pozornost – zgled odnosa med starimi in mladimi.     

Tone Krašovec, duhovni pomočnik