Kralj - vonj po ovcah - pastir

Kralji, kraljice in kar je še te višje gospode, se nam zdi kot odmaknjen svet – nedosegljivo – svet zase. V ta odmaknjen svet bi utegnili uvrstiti tudi Kristusa Kralja vesoljstva. Prav ob njem pa se nam podoba kraljev popolnoma spremeni. Kristus sicer želi, da ga jemljemo silno resno, z vsemi njegovimi zamislimi o kraljestvu, ki mu vlada, a se nam predstavlja v vlogi pastirja, ki ne tepe, ne ubija, ampak z neizmerno ljubeznijo skrbi za vsako ovco na svojem pašniku in je v skrbeh še za vse druge ovce na drugih pašnikih.

Kristus Kralj je povabil med pastirje najprej apostole in želi, da ti njegovi izbranci poiščejo sodelavce, ki bodo skupaj z njimi prinašali svetu veselo novico o Bogu, ki ima kraljevsko oblast, a je ta oblast ljubezen, usmiljenje, prijateljstvo, zvestoba, popolna predanost Božji volji. Jezus – Kralj v teh vrednotah ni skoparil. Lahko bi rekli, da je šel do skrajnosti. Rojstvo v hlevu, stalno na poti – brez strehe nad glavo, z vso pozornostjo do grešnih, bolnih, zavrženih, odpisanih in celo do umrlih. Ne samo, da je takšen »pastirski« Kralj, je postal tudi žrtvena ovca za duhovno hrano vseh teh njegovih članov kraljestva. Naročil jim je – nam je, naj ga vedno znova žrtvujemo, da te potrebne hrane ne bo nikoli zmanjkalo.

In kaj delajo – delamo izbrani po zakramentu svetega krsta? Priznavamo Kristusa Kralja za svojega skrivnostnega voditelja. Osvajamo njegova sporočila in želje. Delimo zaupane zakramente. Se sprejemamo med sabo, kot dobri bratje in sestre. Vidimo bolne, lačne, nage, zavržene, ljudi v stiski in jim po svojih najboljših močeh pomagamo. Prizadevamo si, da bi preprosto »zadišali« po ljudeh, ki skupaj z nami iščejo pot k dobremu, odpuščanju, usmiljenju, sožitju in veselju. Biti član takega kraljestva, je nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi v življenju.

Tone Krašovec, duhovni pomočnik