Kje je moje srce?

Ko so farizeji Jezusa vprašali, zakaj se njegovi učenci »ne ravnajo po izročilu prednikov«, jim ni dal odgovora. Namesto tega jih je posvaril z besedami preroka Izaija: »To ljudstvo me časti z ustnicami, a njihovo srce je daleč od mene.« Kajti čuteče srce je pomembnejše od dejavnosti telesa.

Sveto bogoslužje ali Cerkveni obredi pravzaprav vsebujejo mnoge zunanje elemente, kot so kretnje, stoja, sedenje, klečanje, petje in recitiranje molitev, pa tudi uporabo oblačil, sveč in simbolov. Drugi Vatikanski koncil v Konstituciji o svetem bogoslužju uči, da je polna, dejavna in zavestna udeležba pri sveti liturgiji ali svetem bogoslužju nepogrešljiv vir pravega krščanskega duha. Ista konstitucija jasno poudarja: »Da bo dejavno sodelovanje vedno boljše, je treba pospeševati množične vzklike, odgovore, petje psalmov, antifone, pesmi ter tudi kretnje in držo telesa. Ob svojem času je treba ohraniti tudi sveto tihoto.«

In vendar je glavni element svetega bogoslužja notranji. To pomeni, da je namen tega, kar počnemo navzven, izražanje in krepitev iskrenih notranjih nagnjenj, kot so vera, upanje in ljubezen. Včasih ni najboljše merilo naše pobožnosti tisto, kar počnemo med sveto mašo, temveč to, kako ravnamo zunaj svete maše.

Ali je vera, ki jo izražamo pri svetem bogoslužju, vodilo našega vedenja, da živimo tako, da ima naše življenje smisel, ker verujemo v Boga? Ali se zaradi vere razlikujemo od drugih, katerih vrednote so posvetne in materialistične? Ali krepost upanja razsvetli naš pogled na svet in nas naredi vedre? Ali nam naše upanje daje zaupanje v Boga, ki nas spodbuja, da sprejmemo njegovo voljo? Ali ljubezen, ki jo izkazujemo Bogu med čaščenjem, vodi in usmerja naš način življenja? Ali naše življenje odseva resnico, ki smo jo spoznali, da smo vsi drug drugemu bratje in sestre v Kristusu?

Zunanji elementi so pomembni v življenju, vendar nas sami po sebi ne delajo svetih, če je naše srce daleč od Boga. Sveti Jakob pravi: »S krotkostjo sprejmite vsajeno besedo, ki ima moč, da reši vaše duše. Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.« Sveto bogoslužje naj nas vodi v Božje življenje. Naj zunanje kretnje izražajo iskrena in odkritosrčna notranja razpoloženja.

Roman Travar, duhovni pomočnik