Jezus je vstajenje in življenje

Zgodba o obuditvi Lazarja se začne s sporočilom sester Marije in Marte, da je njun brat Lazar, ki ga ima Gospod rad, bolan. Jezusov takojšen odgovor je, da »ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin« (Jn 11,4).

Ko je Jezus prišel v Betánijo, je bil Lazar že štiri dni v grobu. Splošno judovsko prepričanje je bilo, da ko človek umre, njegova duša ostane blizu telesa tri dni, preden se preseli v duhovni svet. Žalni obredi so običajno trajali sedem dni od trenutka smrti. Ko je novica dosegla hišo, da Jezus prihaja v vas, je Marta stekla naproti njemu. Zavedajoč se Jezusove zdravilne moči mu pove, da če bi bil tam, njen brat ne bi umrl. To srečanje je čudovit dialog med osebama, kjer se Jezus predstavi: »Jaz sem vstajenje in življenje« (Jn 11,25). To je ena od sedmih Jezusovih izjav ʼJaz semʼ v Janezovem evangeliju. Tako Jezus razkrije svoje božanstvo in poslanstvo, s čimer se neposredno poveže z Božjim imenom v Stari zavezi: »Jaz sem, ki sem« (2 Mz 3,14).

Marija se ob srečanju z Jezusom odzove podobno kot njena sestra: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl« (Jn 11,32). Sedaj Jezus pokaže svoj človeški obraz. Mesija in Gospod življenja, obkrožen z Marto in Marijo ter njunimi prijatelji, je ob Lazarjevi smrti pretresen, ko jih je videl jokati in se z njimi zjoče. Jezus se odpravi do groba in zaprosi, naj odstranijo kamen z vhoda v grob. Marta ga opozori, da je njen brat že štiri dni mrtev in že ima zadah. Toda Jezus ji pove, da bo videla Božjo slavo, če bo verovala.

Jezusova obuditev Lazarja vzbudi pri mnogih Judih vero vanj, kar pa ni bilo všeč vélikim duhovnikom in farizejem, zato so sklenili, da Jezusa usmrtijo, saj je bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod. Jezus umre za narod – pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno (prim. Jn 11,45-53).    

Roman Travar