GOSPOD JE MOJA LUČ IN MOJA REŠITEV

Nedelja Božje besede je, zaključek tedna molitve in dela za krščansko edinost ter bogoslužno srečanje naših župnij. Božja beseda se je utelesila in se naselila med nami. Božja beseda ni samo napisana ali izgovorjena, ampak je utelešena v skupnosti Cerkve, v evharistiji, v zakramentih in v ljudeh, ki si prizadevamo živeti po Božjih zamislih. Kakšno razsežnost ima ta Božja beseda! Gotovo je najlažje z napisano Božjo besedo. Napisana je bila pred več tisočletji, a je prevedena v skoraj vse jezike sveta. Tudi mi, Slovenci, smo lahko ponosni na svoje prevode. Bili so in so še pravi »učitelji« lepe slovenščine. Malo težje je z govorjeno besedo. Brana in govorjena beseda želi »prevod« v življenje. To pa ni več preprosto za tistega, ki bere, saj se na nek način pričakuje preverjanje življenja s prebranim. Blagor mu, če je v njem dobra harmonija.

Prizadevanje za krščansko edinost je staro toliko kot krščanstvo. Jezus je dobro vedel, v kaj posega, ko je oznanjal svoj nauk. Ljudje smo pač različni v poslušanju, razumevanju in v zmožnosti živeti po povedanem. Vse to je doživljal že Jezus pri učencih, saj ni bilo pri njih nikoli enakega odmeva na njegovo oznanilo. Sploh ni čudno, da je tako močno poudarjal in prosil Nebeškega Očeta za njihovo edinost in za edinost vseh, ki bodo po njihovem oznanjevanju verovali vanj. Edinost pa moramo tudi prav razumeti. Krščanstvo je postalo v dveh tisočletjih tako raznoliko, da je različnost v krščanskih pogledih že pravo bogastvo. Bog in kar je Božjega je tako obsežno, da so toliki različni pogledi še vedno premalo, da bi mogli zaobjeti vse to bogastvo Božjega. Kaj nam je pri delu za edinost treba storiti? Nič drugega, kot skrbeti za spoštovanje različnosti in za pristen in ljubeč odnos do vseh drugače mislečih.

In naše župnije? Povezani smo v večjo skupnost, kjer je več možnosti za edinost, a se je s tem povečala tudi različnost in v tem je bogastvo, ki ga bomo zavestno in ljubeče gojili.      

Tone Krašovec