Sveta Trojica

Kadar hočemo komu na kratko opisati, kdo je Bog, preprosto rečemo, da je Bog ljubezen. Sami pa vemo, da je edinstven, neizčrpen vir, take prodirajoče se ljubezni Troedinega Boga, ki je ena sama prekipevajoča ljubezen, ki se iz Očeta preliva v Sina in po Svetem Duhu spet popolnoma podarja Očetu. To ljubeče razdajanje, ki medsebojno osrečuje vse tri Božje osebe, pa se razširja na človeka, ki je ustvarjen po podobi njega, ki je ljubezen. Zato pa, dokler bo človek hodil po tej zemlji, si bo v globini svojega bitja želel samo eno: ljubiti in biti ljubljen. Sveto pismo pravi, da nas je Bog prvi ljubil. In v tem, tako osrečujočem morju medsebojne ljubezni, ki jo živijo vse tri osebe: Oče, Sin in Sveti Duh, si je ta naš Bog zaželel, da bi to blaženo srečo lahko delil še s kom zraven sebe. Zato si je zamislil in ustvaril človeka. Priklical nas je iz niča, ohranja nas v bivanju in nam pripravlja ob našem svobodnem sodelovanju nesluteno dragoceno prihodnost – neminljivo polnost življenja.

Vse to nam omogoča zakrament svetega krsta, ko smo bili vcepljeni v življenje Svete Trojice, ki bi ga naj skozi vse naše zemeljsko življenje naprej razvijali v sebi polno mero naše svobode. Vemo, da nas Bog neizmerno ljubi in želi, da tega Božjega življenja v nas, ki nam ga podarja, ne bi zavrgli v naši sebičnosti, ampak v sebi negovali in podpirali z iskrenimi molitvami in z ljubeznijo do vsakega človeka.

Za ta naš cilj življenja, kakor si ga je zamislil Bog za nas, imamo lepe zglede pri svetnikih, ki so že v polnosti uresničili ta Božji načrt, ki ga ima Bog tudi z nami.

Jože Škrinjar, duhovnik pomočnik