DRUGAČEN POGLED

Z ekonomsko-socialnega vidika je evangeljska prilika o delavcih z različnim delovnim časom in izenačenim plačilom na koncu škandalozna, zato ni nič narobe, če se v kom poraja občutek: to ni pravično. Žal tudi ni daleč od resničnosti, ki jo živimo. A za pravilno dojemanje sporočila prilike je potrebno upoštevati, da ne govori o ekonomiji in plačni politiki, ampak služi kot primerjava za lažje razumevanje zakonitosti nebeškega kraljestva. Govori torej o odnosu Bog - človek.

Če za naše medčloveške odnose velja matematika prisluženega, tega, kar mi pripada, je odnos Boga do človeka zelo drugačen. Namesto logike daj – dam velja logika daru, ki ni zaslužen, ampak podarjen v neizmerni naklonjenosti; je izraz dobrote darovalca. V tem odnosu tudi ne gre za to, kdo bo imel več, ne gre za tekmovalnost. Cilj je biti zraven, biti preskrbljen, dobiti v delež in v dar življenje.

Da takšna logika ne pušča nikogar v ravnodušnosti, je zaželeno. Pa ne v smislu provokacije, prej v smislu povabila. Gospodar namerno naroči, naj bodo najprej poplačani zadnji delavci, šele nato najzgodnejši. Očitno želi, da prvi delavci vidijo, kako gospodar plačuje. Ko se ti pritožijo, je zanimivo, da sami ne zahtevajo več, ampak so nevoščljivi in želijo, naj zamudniki dobijo manj. So torej proti gospodarjevi dobroti in velikodušnosti. Zato jim gospodar nastavi ogledalo z vprašanjem: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?«

Prilika poslušalce in nas povabi, naj ne gledamo iz preračunljivosti in nevoščljivosti, ko gre za Božje darove, povezane z novim življenjem, ki se začne pri krstu in sega tja čez, v večnost. Vabi nas, naj vera za nas ne bo zgolj ena od danosti tega sveta, ampak velikodušen Božji dar, namenjen vsem. Najbrž nas je večina, ki prebiramo ta evangelij, iz vrst »delavcev zgodnje jutranje ure«, ki se od malega naprej trudimo živeti po veri. A ne pozabimo, da Bog v svoji velikodušnosti vabi v svoj vinograd tudi delavce zadnje ure, z desnim razbojnikom na čelu, v želji, da nihče ne ostane brez Njegovega povabila in da v dar zagotovo – prej ali slej – prejme večno življenje. 

Janko Rezar