Leto za letom obnavljamo zgodbo Jezusovega življenja. Kristjani verujemo v Boga. Verujemo, da je, da je vsemogočen, da je stvarnik, da je neskončno dober, usmiljen, da smo njegova stvaritev in nas želi imeti ob sebi vso večnost. Od vsega začetka človeka usmerja k temu cilju. Ustvaril nas je svobodne in zato so naše odločitve vedno na preizkušnji, ali se bomo odločali za dobro ali slabo. Žal se ljudje od Adama in Eve naprej bolj odločamo za slabo kakor za dobro. V to slabotnost posega Božja ljubezen s svojimi navodili – zapovedmi, da ne bi zgrešili cilja, ki je odvisen tudi od naše volje.
Največji poskus za rešitev naše večnosti je gotovo Božje učlovečenje. Dal nam je svojega Sina in razodel moč Svetega Duha, ki nam s svojim zgledom in delovanjem svetujeta in tako pomagata k dobremu odločanju. Praznujemo Jezusovo zgodbo. Učlovečenje, rojstvo, krst, javno delovanje, ustanovitev Cerkve, trpljenje, smrt, vstajenje, odhod k Očetu, prihod Svetega Duha, navdušujoče življenje prve Cerkve, številne svetnike do današnjega dne. Čudovita »ponudba«, ki jo mnogi vzamejo/mo zares.
Kaj nam Jezus, Odrešenik in rešitelj svetuje? Živel je med svojimi rojaki Judi, ki so sloveli po tem, da so natančno spolnjevali Božje zapovedi, ki so jih prejeli pod goro Sinaj. Teh deset zapovedi so neskončno razcefrali, da so voditelji premišljevali samo še to, kako jih bodo natančno spolnjevali. V tej natančnosti so pozabili na ljubezen, h kateri so vabile prav te zapovedi. Jezus pa je želel samo eno: ljubi Boga z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. Ta povzetek Božjih zapovedi je želel presaditi v srca svojih učencev, kar mu je kar dobro uspelo, in želi, da je to tudi naš program, ki je znamenje naše vere in pot v večno življenje.
Tone Krašovec, duhovni pomočnik