V času poletnih počitnic in dopustov zvenijo Jezusove besede, izrečene v današnjem evangeliju, precej mikavno: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« Le kdo se po napornem celoletnem delovnem tempu ne najde med utrujenimi in obteženimi in bi mu prijal počitek?
Pa vendar ne gre jemati Jezusovega povabila v smislu »last minute« počitniške ponudbe za preživljanje dopusta. Poletni čas nas sicer vabi, da poskrbimo za primeren dopust, oddih, odmik, počitek ali kakor koli že imenujemo to potrebno spremembo vsakdanje rutine. Najprej koristi telesu, če poskrbimo, da se razmigamo drugače kot sicer: na soncu, v morski vodi, na kolesu, v pohodnih čevljih v hribih ... Preko telesne sprostitve se počasi sprosti in spočije še človeška duša: naša čustva, razum, volja, »psiha« lahko bolj sproščeno in manj obremenjeno zadihajo.
Za razliko od vsega ustvarjenega ljudje nismo samo telo, tudi ne samo duša, ampak smo ustvarjeni kot duhovna bitja. Zato tudi duh potrebuje svoj počitek, svoj »dopust«. Ne v smislu, da opustimo, pozabimo, se odklopimo od vsega, kar je duhovnega v našem življenju. Prej v smislu, da duhovni del zaupamo tistemu, ki mu pripada oz. ki ga najbolje pozna in obvlada. Ni samo delo in fizični napor to, kar nas utruja. Bolj kot od tega smo lahko utrujeni od skrbi in zbeganosti glede temeljnih bivanjskih vprašanj: od kod smo, kam smo namenjeni, kakšen je smisel našega bivanja, kaj je naš končni cilj, kako se soočiti s križem, s trpljenjem, z našim največjim sovražnikom - smrtjo, ki smo ji zapisani. In če kje, nam tu še kako prav pride možnost, da se »odklopimo« in te skrbi preložimo na nekoga, ki jim je kos. Ne gre za pometanje pod preprogo, ampak za zaupno preložitev v popolnem zaupanju Nanj, ki pravi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« Ne samo v času dopustov. Vedno.
Janko Rezar, župnik