PR(A)VO MESTO

Najbrž nam ni tuja izkušnja obiska gledališča ali kina z vstopnico v roki, iskanje prave vrste in pravega sedeža ... In nelagodnosti, če tam že nekdo sedi ... Vemo, da za pomembnejše tekme in prireditve velja, da je cena vstopnice odvisna od mesta, kje boš sedel, in da na VIP sedež ne more vsakdo ... Celo v cerkvah se kje še najdejo ploščice z imeni, komu pripada kateri stol/klop/mesto, ker je plačal stolnino ... Nič ni narobe, če je s tem podprl vzdrževanje zgradbe, v kateri se zbiramo kot živa Cerkev, občestvo vernih, k molitvi in slavljenju ter praznovanju. Če pa prispevek pomeni rezervacijo sedeža in če najemnik sedeža ljubosumno preseda in odganja morebitne goste s svojega sedeža, opazovalec hitro posumi, da tak človek še ni slišal za Jezusa in njegov evangelij, niti za preprosto priliko o izbiranju zadnjih, manj pomembnejših sedežev. Na drugi strani pa kdo to priliko jemlje preveč zares in vztrajno ostaja v zadnji vrsti ali pa celo stoji ... Spet ni nič narobe, če mu to odgovarja in pomaga, da se v cerkvi počuti domače in sprejeto ter najde svoj prostor in mir.

V evangeliju Jezus odsvetuje iskanje prvih mest. Lahko bi ga razumeli preveč površno, če bi ostali zgolj pri gornjih mislih. Jezus situacijo izbiranja prvih in pomembnejših mest ob obedu, kamor je bil povabljen, uporabi kot priložnost pokazati, kakšno mesto naj zavzame človek v odnosu do Boga. Bog je tisti, ki nas je povabil v življenje in po krstu v novo življenje, v odnos z Njim. Njemu gre prvo mesto, nas pa postavlja v življenju na mesta, ki jih je predvidel za nas, kakor si je zamislil v svojem načrtu, v svoji previdnosti. Poznamo Adamov neuspeh, ko se je v samem začetku postavil na prvo, Božje mesto in je doživel polom. Poznamo Petrovo izkušnjo, ko je Jezusa »poučeval«, kako se ne sme zgoditi to, kar je zanj predvidel njegov Oče, ko ga je poslal na svet. »Poberi se ... ker ne misliš po Božje, ampak po človeško ...« se je glasila lekcija Učitelja. 

Kakšno je moje mesto pred Bogom? Ob Jezusovih učencih se lahko naučim, da biti Njegov učenec pomeni slediti, hoditi za Njim, pustiti se (po)učiti ... Če kje, potem tukaj ne morem prehitevati in siliti na prvo mesto. In če zavzamem mesto učenca, mi bo našel pravo mesto v življenju, kar je tudi cilj vsakega dobrega učitelja: pomagati najti učencu njegovo mesto v življenju.            

Janko Rezar