Povabilo na pot ponižnosti

Vsak človek si vsaj v nekem obdobju želi biti pomemben, družiti se s pomembnimi ljudmi, imeti pomemben položaj, vedeti pomembne informacije, imeti prvo mesto, dosegati zmage, biti več in pomembnejši od drugih. Svet na takšne izjemne ljudi gleda s spoštovanjem in z občudovanjem. Kljub zunanji podobi uspešnosti pa se v takem človeku navadno skriva samoljubje, sebičnost, častihlepnost in pohlep.

Že v Stari zavezi prerok Sofonija uči drugačno pot: »Iščite pravičnost, iščite ponižnost.« Kajti Gospod bo »ohranil ponižno in ubogo ljudstvo, ki bo zaupalo.« Ti »ne bodo delali krivice in ne govorili laži.« V Psalmu beremo: »Gospod pomaga do pravice zatiranim, daje kruha lačnim, osvobaja jetnike, odpira oči slepim, dviga potrte, ljubi pravične, varuje tujce, podpira siroto in vdovo.«

Zanimiv je zapis sv. Pavla, ki pravi: »Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih in plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta nespametno, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano …« Pomislimo na Marijo in Jožefa; skromna in ponižna sta postala voljno orodje v Božjih rokah za čudovita Božja dela. V tem duhu Jezus uči v blagrih: blagor žalostnim, krotkim, lačnim in žejnim pravičnosti, usmiljenim, čistim v srcu, mirotvorcem, preganjanim zaradi pravičnosti ...

Samozavest, pohlep, vzvišenost in častiželjnost so lastnosti poglavarja teme, ki svoje učence vabi na spolzko pot. Zgleda lepa, privlačna in obetavna, toda ta pot vodi v odpad od Boga, izgubo resnice, pristanek v laži. Njen konec pa je pogubljenje. Jezus nas uči poti ponižnosti, potrpljenja in služenja. Konec te poti je čudovito življenje pri Bogu, zato pravi: »Veselite in radujte se« na poti ponižnosti, »kajti vaše plačilo v nebesih je veliko.« Po kateri poti bi rad hodil? In kam bi rad prišel?                                                

Silvo Šinkovec