Ob sklepu verouka: svetilnik je Jezus

Ob zaključku veroučnega leta veroučenci prejmejo »spričevala«. Vsak učenec se veseli dobrega spričevala in počitnic. Ob koncu veroučnega leta se veroučenci zavalijo svojim učiteljem o veri, Jezusu in Cerkvi. Najboljše spričevalo pa je zvesto obiskovanje veroučnih srečanj, aktivno sodelovanje pri verouku, osebna molitev in prisotnost pri svetih mašah.

Z veroučenci sem se pogovarjal o njihovih molitvenih navadah. Nekateri molijo vsak večer pred spanjem, drugi tudi zjutraj ali pred obedi, marsikdo pa, ko je v stiski, nekateri nikoli. Veroučne učilnice čez poletje utihnejo, toda osebna molitev ostane. Kdor odkrije lepoto, vrednost in moč molitve, je nikoli ne izpusti. Z veroučenci sem se pogovarjal tudi o sveti maši. Spomnim se otroka, ki je sedel v klopi, bolj zadaj v cerkvi. Ko je bilo povzdigovanje, je stopil ven iz klopi in iz sredine cerkve nepremično zrl v hostijo in kelih. Ko je bilo konec povzdigovanja, je šel nazaj v klop. Doživljal je trenutek svetosti. Kdor odkrije ta trenutek tišine, ko je hostija visoko dvignjena, ko nas Jezus gleda in blagoslavlja, ter doživi bližino Jezusa, tega trenutka nikoli več ne zamudi. Ta trenutek je kot izkušnja apostola Janeza, ki je v nebesih videl novi Jeruzalem, kamor romajo vse duše tega sveta. V nebesih je svetišče »Gospod Bog, vsemogočni, in Jagnje.« To mesto ne potrebuje razsvetljave, ne sonca ne lune, »kajti razsvetljuje ga Božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje.« Ta svetilnik sveti duši posebno pri sveti maši.

Zato, dragi veroučenci, naj bo sveta maša trenutek svetosti tudi v poletnem času, kjer koli že bodo počitnice; ohranite notranji svetilnik, Jezusa, ki sveti v vaši duši. Vrh veroučnega leta je praznovanje prvega svetega obhajila in svete birme. V praznično obleko prvega svetega obhajila in svete birme oblecite svojo dušo, da bo Luč Jezusa Kristusa svetila vašim nogam na počitniških poteh. Polni Luči boste videli prav in delali prav.    

Silvo Šinkovec