Nebeško kraljestvo se je približalo

       Preden je Jezus začel z javnim delovanjem, je v Judejski puščavi Janez Krstnik oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.

       Čeprav v Izraelu že štiristo let ni bilo preroka, so ljudje brez oklevanja sprejeli Janeza za preroka, ki je ljudi klical k pravičnosti, jih usmerjal k Bogu in je imel avtoriteto Božjega moža. Nosil je oblačila prerokov in jedel, kar je bilo na voljo v skalnati puščavi. Judje so pričakovali, da se bo Elija vrnil pred prihodom Mesija (prim. Mal 3,23). Janezova oblačila iz kamelje dlake in usnjen pas (prim. 2 Kr 1,8) so ga označevala za izpolnitev te prerokbe. Jezus sam pa je potrdil Janezovo vlogo, ko je rekel: »Povem pa vam, da je Elija že prišel« (Mt 17,12).

 Janezovo sporočilo ni bilo pomirjujoče. Zarezalo se je v srca ljudi. Heroda je obtožil, da živi nemoralno življenje (prim. Mt 14,4), farizeje in saduceje je nagovoril kot 'gadjo zalego' (prim. Mt 3,7) in ljudi pozival k pravičnosti. Njegovo sporočilo je bilo: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3,2) – besede, ki jih je Jezus kasneje uporabil na začetku svojega javnega delovanja (prim. Mt 4,17) in so podobne tistim, ki jih je Jezus naročil dvanajsterim, ko jih je poslal oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike (prim. Mt 10,7). Janez je svoj poziv k spreobrnjenju utemeljil z oznanjevanjem, da je nebeško kraljestvo blizu. Grška beseda za spreobrnjenje je metanoia, kar pomeni 'spremeniti svoj um in srce' oziroma sprememba smeri ali obrat. Spreobrnjenje ni enkratno dejanje, ampak je vsakodnevna izkušnja, ki obnavlja naš krst.

 Janezov krst z vodo v reki Jordan je bil zunanji izraz kesanja in spreobrnjenja. Vse, ki so prihajali k njemu, je spodbujal k notranjemu izrazu spreobrnjenja, ki obrodi resnične sadove: odvračanje od posvetnih vrednot, združeno z velikodušnostjo in ljubeznijo; zahteva po samozatajevanju, žrtvovanju in ljubečem služenju drugim.

 Advent je čas, da se na Gospoda, ki prihaja, pripravimo s kesanjem svojih grehov in prenovimo svoja življenja z molitvijo, pokoro in dobrimi deli. Sprejmimo izziv nemškega mistika iz 17. stoletja, Angelusa Silesiusa: »Kristus bi se lahko tisočkrat rodil v Betlehemu – a vse zaman, dokler se ne rodi v meni.«            

Roman Travar