Jezus razblini vse strahove

Prizorišče Jezusovega učenja je Galilejsko jezero. Zaradi množice ljudi si je Jezus izposodil Simonov čoln, iz katerega je učil. Po učenju je Jezus presenetil Simona in njegove tovariše ter jih je sredi belega dne poslal lovit ribe. Simon Peter, ribič, je želel Jezusa, tesarja, obvarovati pred zasmehovanjem množice, zato ga je ogovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli.« Hkrati pa je Peter začutil, da je Jezus mislil resno, in nadaljuje: »Toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« Ta izjava o zaupanju je omogočila čudež, ki je nemudoma sledil. Simon Peter je zelo hitro razumel sporočilo. Ob soočenju z velikostjo ulova je spoznal Božjo navzočnost in ob njej začutil lastno grešnost. Obrnil se je k Jezusu in ga prosil, naj odide. Petrovo priznanje nevrednosti zaznamuje prelomnico v njegovem življenju in postane model za odziv na Jezusovo vabilo. Jezus je takoj pomiril Petrov strah: »Ne boj se« in je njegovo človeško šibkost izkoristil za priložnost, da ga je poklical v svojo službo. Peter je sprejel Jezusov klic in je skupaj s tovariši šel za njim.

Čudežni ulov rib je čudež izobilja, ki ima dve značilnosti. Najprej izpolni človeške potrebe in razodeva Božjo moč. Duhovni rezultat tega čudeža je bil, da so učenci »popustili vse in šli za njim.«

Način, kako je Jezus poklical Petra in njegove tovariše, kaže na tri razsežnosti, kako nekdo spozna Božji klic in se nanj odzove s hojo za Jezusom. Poklicani prepozna Jezusovo moč. Odgovor na Božjo moč je priznanje lastne šibkosti, grešnosti in nevrednosti, ki poklicanega odvrne od namena biti v Božji bližini. Sledi Božji odgovor, ki razblini strahove in povabi poklicanega z zagotovilom uspeha, ki zato sledi Jezusu.

Jezusovo povabilo, naj postanejo 'ribiči ljudi', pa ni namenjeno samo apostolom in njihovim naslednikom. Vsak kristjan je s svojim krstom pooblaščen za Božjo službo. Drugi vatikanski koncil je v Odloku o laiškem apostolatu v 3. in 10. členu zapisal: »Gospod sam jih [laike – (Božje) ljudstvo] določa za apostolat, ker so po krstu včlenjeni v Kristusovo skrivnostno telo in pri birmi okrepljeni z močjo Svetega Duha« (3). »Laiki so deležni službe Kristusa duhovnika, preroka in kralja. Zato imajo v življenju in delovanju Cerkve svojo dejavno vlogo. … Po svojih močeh naj pomagajo pri vseh apostolskih in misijonskih delih svoje cerkvene družine« (10).            

Roman Travar