Gospodov mir naj bo z vami vsemi

Takoj, ko si zaželimo »pravega miru«, že povemo, da obstaja tudi mir, ki ni pravi. Nepravi mir je tisti, v katerem so napetosti in spori prikriti in ne urejeni. Takšen mir lahko oznanja država, v kateri ozka skupina ljudi ščiti svoje osebne interese in nasprotnike obvladuje z aparatom medijev, policije in v skrajnem primeru tudi vojske. Kot vse velike besede lahko zlorabimo tudi besedo »mir«. Na Slovenskem smo že imeli stranko Zares, Solidarnost, Svoboda, Resnica … v katerih se zlorablja pravi pomen besede in pomeni ravno nasprotje tega. Zares postane »za hec«, Solidarnost postane sebičnost, Svoboda vodi v sužnost, Resnica obvlada umetnost laži. Manjka nam samo še stranka Mir in smo na konju, ker bo stranka Miru gotovo povzročila vojno.

Za Jezusa so učenci najprej mislili, da bo njihov politični mesija, ki jih bo osvobodil nadvlade Rimljanov, da bo obnovil in ponovno vzpostavil slavno Davidovo kraljestvo. Vendar Jezus ni ogrožal takratnih in tudi ne sedanjih političnih veljakov. Ko Jezus govori, da ni prišel na svet, da bi prinesel mir, s tem misli na nepravi mir, tisti, ki je malo »za hec«, iz katerega veje sebičnost, v katerem cveti suženjstvo in laž. To je gnili mir, mir v katerem je vsem dano enako prav; v katerem je prav narobe in narobe je prav; mir, v katerem je vse relativno. Kristjan, ki pristaja na takšen mir, v bistvu ni kristjan ali pa je to samo na papirju. Jezus povezuje mir z ognjem; s prvino, ki simbolično združuje nasprotja. Po eni strani je ogenj vir topline in moči. Omogoča življenje. Po drugi strani pa je ogenj lahko uničujoč. V ognjeni kritiki preživijo samo še veljavni dokazi. Jezus želi vreči na zemljo ogenj Božje ljubezni. Govori o ognju Duha. Ta gorečnost je tista, ki zdravi, čisti, hrani, hkrati pa použije nečistost in gnilobo. Tako je Jezus začrtal ločnico med lučjo in temo.                

Janez Turinek