Božja domišljija in pastirska skrb

Bog preseneča. Največje presenečenje človeške zgodovine je obuditev Jezusa od mrtvih v velikonočnem jutru. A ni prvo, niti zadnje. Že samo v letošnjem velikonočnem času smo bili priče vrsti presenečenj. Dan po praznovanju velike noči z množico na trgu svetega Petra je odšel v »Emavs«, domov v Očetovo hišo, papež Frančišek. Gledano v veri lepšega časa za odhod v večnost sam ne bi mogel izbrati. Po slovesu od tega pastirja Cerkve smo prej kot v treh tednih lahko pozdravili novega Petrovega naslednika, papeža Leona XIV. Tudi tu je Bog presenetil. Mimo vseh pričakovanj, ugibanj in špekulacij, kdo bi lahko bil novi papež, je poskrbel za lepo presenečenje. Podobno kot že mnogokrat poprej v zgodovini Božjega ljudstva, ko mu je izbiral pastirje in voditelje, recimo ko je izbral dečka Davida za kralja Izraela.

Če se s premislekom ozremo nazaj, v preteklost, lahko vedno znova vidimo znamenja Božje Previdnosti, Božjega delovanja in njegove skrbi za njegovo ljudstvo. Vidimo lahko, kako Božja domišljija vedno presega naša pričakovanja. In ob tem moramo priznati, da je naša domišljija precej omejena, neizvirna in toga. Kdo neki bi prevzel Petrovo vlogo v Cerkvi, če bi izbirali mediji - tudi katoliški - in javno mnenje ter ljudske množice? Kakšno ime in usmeritev bi mu izbrali? Raje ne razmišljam in zaupam, da je Bog po delovanju Svetega Duha pomagal izbrati najbolje. Najbrž računa s tem, da bo novi pastir nadaljeval delo prejšnjega, a ga tudi nadgrajeval z novostjo. Pač v duhu tega, kar njegova čreda najbolj potrebuje.

Bog sam je Dobri Pastir, on daje večno življenje in nas varno vodi tja, vsi mi - od papeža do družinskega očeta ali matere - pa smo povabljeni, da posnemamo njegovo pastirsko ljubezen in bližino in jo vsak v svoji vlogi udejanjamo. In da se osvobajamo naše logike in borne domišljije ter zaupamo v neizmerno bogatejšo Božjo logiko, domišljijo, previdnost, v ljubečo skrb za vse nas, ki mu pripadamo. Naj ta drža preveva naše molitve za duhovne poklice.  

Janko Rezar