Na sprejemni slovesnosti ob Svetovnem dnevu mladih v Lizboni, ko se je papež Frančišek v začetku avgusta prvič v sklopu dogodkov srečal z več kot pol milijona mladih, je dejal, da s(m)o vsi zbrani poklicani tja osebno, po imenu, takšni, kakršni smo. Potem je nadaljeval: »V Cerkvi je prostor za vse, za vse!« S to izjavo je pri svojih nasprotnikih izzval marsikatero kritiko, češ da odpira vrata in daje v Cerkvi prostor raznim vprašljivim skupinam in ideologijam z vse prej kot evangeljsko usmeritvijo.
Pa vendar je tako kot papež, jasen tudi evangelij, na katerega se papež opira: Kristus je prišel na svet za vse ljudi. To pokaže tudi ob srečanju s pogansko ženo, ki se nanj obrne s prošnjo za ozdravitev svoje hčere. Kakor bi hotel preizkušati njeno vero, zavrne njeno prošnjo z utemeljitvijo, da je poslan samo k izgubljenim ovcam Izraelove hiše, torej k Božjemu izvoljenemu ljudstvu, nikakor pa ne k poganom. A žena se ne da. Celo na prispodobo o jemanju kruha otrokom in metanju psom najde ugovor: »Pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Drugače povedano: kljub izvoljenosti Božjega ljudstva se vendarle kakšna malenkost dobrot iz Božje roke najde tudi za pogane. Kakšna vera, kakšen uvid! Česa takega je bil sposoben apostol Pavel šele po spreobrnjenju, ko se je naposled odločil oznanjati evangelij poganom namesto Judom.
A preveč pavšalno bi bilo reči, da Bog preprosto sprejema vse z odobravanjem. Žena kananejka se je na Jezusa obrnila s prošnjo po ozdravljenju svoje hčere. Tudi papež Frančišek je že pred leti Cerkev primerjal z bolnišnico, kamor lahko vstopijo vsi, da ozdravijo. Veselo oznanilo odrešenja je torej namenjeno vsem, brez izjeme ali privilegijev, z namenom, da ozdravlja in spreobrača. Ko boš naslednjič poslušal/a Božjo besedo ali se hranil/a s kruhom življenja, pomisli, komu bi lahko ponesel/a vsaj drobtinico tega, kar ti je po Božji dobroti podarjeno.
Janko Rezar, župnik
Comments