Iz hebrejske besede imamo izpeljanko Mesija, iz grške pa Kristusa. Nova zaveza priznava ta naslov le Jezusu iz Nazareta. Jezus je Maziljenec, ker je bila z njim zlomljena oblast zla. »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je Gospod pomazilil.« (Iz 61,1).
Četrta velikonočna nedelja je nedelja duhovnih poklicev, zato imamo pred sabo »Dobrega pastirja«, ki je vrata k ovcam. Palestinski ovčjak je nizek kamniti obzidek, kjer se zvečer zberejo ovce ene ali več čred, ki so se podnevi pasle v okolici. V obzidku so nizka in ozka vrata, skozi katera gredo ovce ven in noter ena po ena, da jih obakrat lažje preštejejo. Ponoči varuje en sam pastir stajo pred tatovi in divjimi zvermi; a ko pridejo ob zori drugi pastirji po svoje črede, jim pastir na straži odpre vratca: na poseben pastirjev klic se njegove ovce zberejo pri izhodu, gredo ven druga za drugo in sledijo ves dan pastirju na pašniku. Druge ovce počakajo, dokler ne zadoni poseben klic njihovega pastirja; odhajati začno šele, ko zaslišijo glas, ki jih vodi potem ves dan. Tako odhaja skozi edina vratca čreda za čredo, vsaka za svojim glasom ... Vratca so torej najbolj kočljivi del ovčjaka in le ona zbujajo zaupanje; kdor ne pride skoznje, ampak preskoči zid, pokaže s tem dejanjem, da je sovražnik: tat ali divja zver.
Jezus pojasni priliko o Dobrem pastirju: »Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, in ovce jih niso poslušale.« Vrata vodijo v življenje, vendar ta vrata niso za pastirja, temveč za ovce. Vse ovce morajo skozi ta vrata, če se hočejo zveličati: »To so vrata Gospodova, tukaj vstopajo pravični.« (Ps 118,20). Govorjenje o vratih, ki omogočajo dostop do nebeških stvarnosti je zelo pogost pojav. »Vstopite skozi ozka vrata … kako ozka so vrata in tesna je pot, ki vodi v življenje in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,13-14).
Janez Turinek, vikar
Comentários