Kaj pa vi pravite, kdo sem?

Jezus je ljudi, učence, še posebej apostole, izzval z vprašanjem: »Kaj pravite, kdo sem?« Kar je učil, kako je kazal svoj odnos do ljudi vseh vrst in stanov, kako je strogo in asketsko živel svoje življenje, kako zaupno in ljubeče je govoril s svojim nevidnim Očetom, je zahtevalo prečiščen odnos in tudi pripadnost. Prav zato je svoje spremljevalce spodbujal k vedno bolj zvesti hoji za njim in z njim.

Pripadnost Jezusu Kristusu je zelo zahtevna – bila, je in bo vedno. Biti zares Jezusov je v Njegovem času pomenilo hojo v nasprotno smer. Judje so bili skupnost, ki je versko in državotvorno izstopala iz tedanjih okvirjev. Državno in versko vodstvo je bilo rimsko, to je, državo je vodil Rim – cesar, vera pa je bila mnogoboštvo – vera v več bogov. Biti zares Jezusov je bilo sporno tudi za Rimljane.

Vera v Jezusa Kristusa je vedno na tehtnici. Zgodovina kaže to nihanje. Prva stoletja po Kristusu so bila v znamenju boja med poganstvom in krščanstvom. Tako – za silo – je zmagalo krščanstvo, ki pa se je ob odkrivanju novih svetov in političnih pogledov pomešalo z različnimi pogledi na življenje. Tako nekako je tudi pri nas v Sloveniji. Izšli smo iz poganskih časov, bili pokristjanjeni, doživeli krščanske pretrese in zaradi politike doživeli tudi poskus razkristjanjenja in potujčenja slovenske skupnosti. Te dni obhajamo praznik državnosti, ko se veselimo pripadnosti svoji državi Sloveniji. Pestrost pogledov na življenje ostaja podobna prejšnji in tudi širši skupnosti, ki ji pripadamo, ker smo povezani v evropski skupnosti.

Tudi danes nas Jezus sprašuje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Smo mala skupina med mnogimi, ki pripada Jezusu Kristusu, ki je kakor kvas, ki je kakor sol in luč naši domovini, Evropi in svetu. Jezus nam zaupa in želi, da vztrajamo na tej poti.   

Tone Krašovec