V apostolski veroizpovedi izpovedujemo, da verujemo v občestvo svetnikov. Torej v skupnost, druščino, množico svetih mož in žena, ki so po dopolnjenem teku zemeljskega življenja v Božji bližini, v nebesih. Med njimi, čeprav morda bolj ob robu ali pa v kotu, danes, na Slomškovo nedeljo, v duhu zremo našega blaženega Antona Martina Slomška, ki mu je priznana prva stopnja svetosti, blaženost. Po prepričanju vernega ljudstva zadnjih dveh stoletij spada tja, med svete. To je uradno razglasil sv. papež Janez Pavel II. pred 24 leti, 19. 9. 1999, na Betnavi v Mariboru.
Morda je kriva slovenska skromnost in ponižnost, da smo se enostavno zadovoljili s tem Slomškovim »dosežkom« ter se pozabili z vero v občestvo svetnikov obračati se nanj, da bi s kakšnim čudežem več potrdil svoje svetništvo in tako postal razglašen za svetega za vso Cerkev, ne zgolj lokalno, slovensko. Ali pa je kriva naša mlačnost v molitvi k svetnikom? Morda kar lenoba v molitvi nasploh? Pomanjkanje vere, da svetniki delajo še kaj več kot njihovi kipi in druge pobožne podobe, ki statično - bolj ali manj posrečeno - krasijo oltarje?
God bl. Antona Martina je vsako leto priložnost, da si prikličemo v spomin njegovo življenje in delo ter razmislimo, v čem je bil tako poseben, svetniški. Gotovo v tem, da je evangelij vzel zares in ga živel zelo praktično in konkretno kot Slovenec in kot kristjan, kot duhovnik, škof, učitelj, vzgojitelj, voditelj, narodni buditelj ... V preroškem duhu je mislil naprej in delal za naprej, za prihodnost na zemlji in za končni cilj, nebesa. In to zelo rodovitno in napredno za svoj čas. Skušnjava bi bila, če bi skušali živeti, delati, učiti, kakor je to počel on pred 200 leti. Izziv pa je iskati načine, kako z njegovo držo in gorečnostjo živeti evangelij danes in jutri.
Vsak krščeni - tudi ti in jaz - je poklican v občestvo svetnikov. Od krsta naprej stopamo po tej poti. Toda kakšne korake naj delamo in katere poti naj ubiramo danes, tukaj in zdaj? Pogumne, drzne, premišljene in izmoljene, da bodo v duhu evangelija. In ne nazaj, pač pa naprej. Blaženi Anton Martin, prosi za nas!
Janko Rezar, župnik
Comments