Pridi in hodi za menoj!

Neznanec iz evangelija je zadnji trenutek, ko je Jezus že odhajal, pritekel in padel na kolena pred njega. Postavil mu je vprašanje: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Potem ko je verjetno bil med množico in poslušal Jezusa, ko je učil o odnosu do Boga, bližnjega in samega sebe ter o tem, kdo more stopiti v Božje kraljestvo, podedovati večno življenje in rešiti se, je začel dvomiti.

Iz odlomka izvemo, da je bil bogat, Lukov evangelij ga imenuje oblastnik, Matejev evangelij pa pove, da je bil mladenič. Gre za človeka, ki je bil uresničen v polnosti – pravo nasprotje otrok, katerih je Božje kraljestvo. Morda mu je Jezusovo blagrovanje in blagoslavljanje otrok povzročilo negotovost, da je kljub izpolnjevanju zapovedi, ki odseva judovsko in krščansko prepričanje, da je večno življenje mogoče doseči z izpolnjevanjem zapovedi, začutil, da je potrebno še nekaj storiti za dosego večnega življenja.

Jezus našteje nekaj zapovedi, ki pa jih je mladenič izpolnjeval. Razen zadnje so samo prepovedi v odnosu do bližnjega. Izpolnjevanje teh zapovedi ne daje življenja. Jezus, ki se je ozrl v mladeničevo srce, ga je vzljubil. Pustiti se osvojiti Jezusovi ljubezni je stopiti na pot večnega življenja. Toda ta Jezusov pogled Božje ljubezni je za mladeniča vir žalosti. Nemir človeka, ki tiči v zlu, je vedno rodoviten. Zato mu je Jezus rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!«

Jezus v svojem učenju izroča dvojno zapoved, ki daje življenje: ljubiti bližnjega – se pravi postati brat/sestra vseh kot on, Sin, ki je dal vse (»pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim«); in ljubiti Boga – se pravi iti za njim, Gospodom, ki je prvi ljubil človeka in dal samega sebe zanj (»pridi in hôdi za menoj«).

Jezus je Gospod, ki naj ga ljubimo z vsem srcem. Božje kraljestvo je ljubiti njega, ki je postal naš brat, da bi ga mi lahko srečali in poljubili. In postal je tudi zadnji med vsemi, da bi s tem, ko ljubimo najbolj ubogega, ljubili njega, in ko ljubimo njega, ljubimo vse.

Učenec je, kdor je v Jezusovem pogledu odkril edino dobro. Ker ga je Gospod osvojil, zapusti vse in hiti, da bi ga osvojil. Njegov odnos do stvari postane ponovno tak, kot je bil v začetku, po Božjem načrtu: osvobojen malikovanja doživlja stvari kot dar, sprejema jih od Očeta in jih deli z brati in sestrami.        

Roman Travar, duhovni pomočnik