Ob krstu krstitelj staršem krščenca izroči v roke ob velikonočni sveči prižgano krstno svečo z besedami: »Sprejmite Kristusovo luč!« In jih povabi: »Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana, da bo vaš otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri in šel z vsemi svetniki v nebesih prihajajočemu Gospodu naproti.« Izročeni simbol luči in izgovorjene besede postavijo krščenca s starši in botri, ki so tudi sami že prejeli krst, v vrsto pričakujočih Ženina. Kaj loči v evangeliju pričakujoče Ženina na nespametne in na preudarne? Količina dodatnega olja za prižgane svetilke.
S krstom nam je prižgana luč vere, srečanje z Njim nam je zagotovljeno, le še za olje, gorivo je potrebno poskrbeti, da ne poide. Kaj lahko hrani in ohrani luč vere, ki mi je prižgana? V prvi vrsti moj odgovor na dar Božjega otroštva: moja molitev, obračanje k Očetu. Nato spoznavanje obličja Boga, v čigar ime sem bil krščen; to se najbolj razodeva po Svetem pismu in po občestvu vernih bratov in sester. In nadalje odstranjevanje senc in temin, ki bi zakrivale to Božjo luč v meni: zlo in njegovi zametki, ki se porajajo v mojem srcu in jih lahko uravnavam z redno spovedjo in večernim kesanjem. Najbolj pa hrani in ohrani živo luč moje vere Kruh Življenja, ki ga prejemam pri svetem obhajilu v občestvu, v skupnosti verujočih.
God svetega Martina, priljubljenega svetnika, svet zelo rad praznuje z bučnim veseljem in s čašami, polnimi mladega vina. Pa čeprav sveti mož z vinom ni imel kaj dosti opraviti. Če že, lahko občudujemo pri njem, kako mu že kot mlademu kristjanu ni zmanjkalo olja žive vere, da je v luči vere v prezeblem revežu prepoznal obraz Kristusa in z Njim delil, kar je premogel.
Prepričan sem, da ob praznovanju sv. Martina ne bo manjkalo vina. A tudi olja za svetilke naj ne manjka, saj tudi nam veljajo besede evangelija: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,16)
Janko Rezar, župnik