Nazadnje sem bil pri sv. spovedi ...

V današnjem evangeliju Jezus zajoka ob grobu dobrega prijatelja Lazarja, ki ga nato obudi od mrtvih in jasno pokaže, da Božje delovanje presega vse zemeljsko, celo grob in smrt. Greh lahko primerjamo z zidom, ki ga s slabimi mislimi, besedami in dejanji ali tudi z opustitvami nezavedno gradimo v odnose z Bogom, ljudmi, samim seboj … In to lahko živemu človeku povzroči smrt in zakrnitev dela osebnosti. Nekateri pravite, da ne veste, zakaj bi hodili k spovedi, češ, da niste zagrešili nič hudega. Drugi pridete v spovednico samo iz navade in tudi po daljšem času brez spovedi ne najdete nič posebnega, za kar bi se bilo potrebno pokesati. To je več kot zaskrbljujoče. In mlajši duhovnik se čuti še manj koristnega in zaželenega, ko s križnim računom izračuna, da je v fari s kakimi 1500 katoličani »na papirju« do zdaj v postu spoved opravilo celih 0,13% vernikov, če ne štejemo šolarjev, ki so šli k spovedi tekom rednega verouka. Morda preostalih 99,83 čaka kako skupno spoved, ki je resnici na ljubo dovoljena samo v izrednih primerih, ko npr. strmoglavlja letalo, da navzoči duhovnik podeli absolutno odvezo vsem, a še ti morajo v primeru preživetja še enkrat k osebni zakramentalni spovedi. Zakaj je le ta prava? Ker jo je kot zakrament v taki obliki postavil sam Jezus po vstajenju: »Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni.« (Jn 20,23a)

Osebno mi je prisotnost duhovnika ob razgrinjanju temin srca, kljub začetni neprijetnosti, nad vse ljuba, saj pogosto prav po njem doživljam spodbudo in motivacijo ter tolažbo Usmiljenega Očeta. Zadnji dnevi postnega časa so res čudovita priložnost prav za vsakega od nas, da stopimo na pot spreobrnjenja prav po dobro opravljeni zakramentalni sveti spovedi in se osvobodimo teže krivde, kot je rekel veliki spovednik, sv. p. Pij: »Niti z mislijo niti pri spovedi se ne smemo vračati h krivdam, ki smo se jih obtožili v prejšnjih spovedih.« Mar ni to osvobajajoče? Naj bo naša letošnja velikonočna spoved iskreno priznanje grešnosti in trden sklep poboljšanja. To bo tudi naša najlepša duhovna zmaga ob praznovanju velike noči.

Matic Lesjak, vikar