MNOŽICA, KI JE NIHČE NI MOGEL PREŠTETI

Obhajamo praznik Vseh svetih. Na ta praznik mislimo na rajne, ki so v zgodovini cerkva živeli tako zgledno, da so nam svetilniki in priprošnjiki v našem življenju. To so tisti, ki so evangeljske svete vzeli zares in živeli z vso zavzetostjo – mnogi tudi umrli mučeniške smrti. Ob prazniku Vseh svetih se nam odpirajo zgodbe teh junaških ljudi, ki nas navdušujejo, presenečajo in nas tudi vabijo k posnemanju. Že spomin na svetnike zadnjih desetletij je tako bogat, da nas vabi k posnemanju. Tu so sveti papeži prejšnjega stoletja: Janez XXIII., Pavel VI., Janez Pavel II., tudi Benedikt XVI. in Frančišek; živeli so tako lepo, da jih moramo posnemati. Naj omenim še sv. Mater Terezijo, Karla Acutisa in številne druge, ki so pustil neizbrisne sledi zglednega krščanskega življenja.

Ob prazniku Vseh svetih smo tesno povezani z našimi dragimi rajnimi. Živeli so svoje življenje in tudi ti nam zapuščajo svoje zgodbe življenja. Toliko lepega nam zapuščajo in to je za nas izziv za posnemanje. Naša pokopališča so lepo urejena. Tudi to je znamenje, da smo z rajnimi živeli v lepih odnosih. Urejanje pokopališč in grobov je naš pogovor z rajnimi. Večinoma so v kamen vklesana imena naših rajnih in tako je to skoraj neizbrisna sled naše povezanosti z njimi. Kaj vse se dogaja ob naših srečanjih z njimi? Spomini nam vzbujajo hvaležnost, morda kdaj tudi sram in kesanje. Vse to je za nas dobro, da so spomini dovolj iskreni in da se tudi mi sami trudimo za življenje, ki bo tudi za nami pustilo lepe sledi.

Naši obiski pokopališč v teh dneh nam bodo pustili dober vtis. Ta urejena zunanjost naj bo povabilo še k duhovni povezanosti z rajnimi. Kristjani verujemo v nesmrtnost človeške duše vseh, za katere upamo, da žive v Božji bližini. Molitev, ki je pogovor z Bogom in tudi s svetimi rajnimi, bo tisti najlepši dar hvaležnosti našim dragim rajnim.  

Tone Krašovec