In Beseda je meso postala

Učlovečenje Božjega Sina je skrivnost, ki jo je težko razumeti in razložiti. Na začetku evangelist Janez jasno pove, da je Beseda večni Bog, ki »je meso postala in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice« (Jn 1,14).

V učlovečenju Božjega Sina je lepota. Pisec pisma Hebrejcem pove, da nam je bil Jezus Kristus podoben v vsem, razen v grehu (prim. Heb 2,17; 4,15). Človek je vrhunec Božjega stvarstva in tudi v stanju pokvarjenosti po padcu v greh je človek sposoben razmišljanja in gradnje odnosov z bližnjimi, kar je izraz Stvarnikovega namena. Kljub človekovim največjim dosežkom mu madež greha onemogoča doseganje slave, za katero je bil ustvarjen. Toda Beseda, utelešena ljubezen, lepota in harmonija, je čudovit prikaz Božje podobe v človeškem mesu.

Evangeljske besede opozarjajo na potrebnost in nujnost učlovečenja Božjega Sina. V pismu Hebrejcem beremo: »Zato pravi ob svojem prihodu na svet: Žrtve in daritve nisi hotel, a telo si mi pripravil« (Heb 10,5). Človek v svoji grešnosti ni mogel izpolnjevati Očetove volje in ni mogel plačati dolga svojega greha. Zato je Beseda postala meso in je namesto človeka izpolnila Očetovo voljo ter v svojem mesu prevzela kazen za grehe človeštva.

Evangeljske besede dajejo upanje za učlovečenje Božjega Sina. Človeško telo je tudi brez greha omejeno. Zaradi greha pa podeduje meso, ki propada. V drugem pismu Korinčanom sveti Pavel pravi, da zunanji človek vsak dan razpada (prim. 2 Kor 4,16). Dejstvo, da je Beseda postala meso in popolnoma izpolnjevala Postavo, prevzela kazen za grehe in telesno vstala od mrtvih, je zagotovilo, da bomo mi, ki gledamo v učlovečenega Božjega Sina in se ga oklepamo z vero, resnično odložili smrtnost in si oblekli nesmrtnost. Odložili bomo propadljivost in si oblekli nepropadljivost (prim. 1 Kor 15,53-54). Kot pravi apostol Janez v svojem prvem pismu: »Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je« (1 Jn 3,2).                

Roman Travar