"Glejte, vse delam novo!"

Res vzpodbudne besede in napoved, ki vznemirja in daje upanje. Napoved novega predpostavlja staro. Se da iz starega narediti kaj novega?

V svetopisemskih odlomkih te nedelje je veliko Božje domiselnosti. Po Jezusovem vstajenju je nastala Cerkev z velikimi zamahi nadgrajevala verske in bogoslužne običaje. To se je temeljito poznalo pri Judih in tudi poganih – nevernikih. Judovske obrede so nadomestili z zakramenti, še posebej s sveto mašo – res popolna novost; kar pa je še posebej pritegnilo, je bil njihov Kristusov odnos do ubogih in zapostavljenih. Pogani – ne Judje, pa so opustili češčenje malikov, raznih kipov in slik grških in rimskih malikov - bogov. Vse te novosti so bile prava revolucija. Apostoli so se tri leta pripravljali na te velike spremembe. Judom je bilo nekoliko lažje. Jezus je svoje oznanilo gradil na dobro poznano Sveto Pismo. Zgodovina izraelskega naroda je silno bogata, saj je polna sporočil o Bogu, stvarjenju, vzponih in padcih od začetka in konca njihove zgodovine do Jezusovega rojstva. Tu pa vstopa Jezus z novimi in tudi pravimi pogledi na Boga in na vse, kar je Božjega. Zaradi teh novih - Jezusovih pogledov, delimo Sveto Pismo na staro in novo zavezo. Jezus sam je rekel, da ni prišel ukinjat stare zaveze, ampak jo je prišel dopolnit.

Novo zavezo – Jezusovo oznanilo, ki so ga zapisali in opisali apostoli, preprosto imenujemo Veselo oznanilo. Apostol Janez, ki je bil Jezusu zelo blizu in je prejemal tudi skrivna razodetja, je doživljal Jezusovo oznanilo kot eno samo novost, kot izbruh Božje ljubezni. Biti in živeti v tej Božji ljubezni, je edini in pravi smisel človekovega življenja. Velikonočni prazniki so vrhunec razodetja Božje ljubezni. Tudi letos nas je to razodetje močno ogrelo, ko smo ob smrti voditelja Cerkve – papeža – videli, koliko svetu pomeni Jezusova ustanova. Tudi izvolitev novega papeža je bila pravi svetovni dogodek.         

Tone Krašovec