Edinost, ki rodi sad

Današnja Beseda Boga odmeva pomembnost medsebojne edinosti. Ustavimo se lahko ob besedah, ki sporočajo, kako naj živimo skupaj, da bomo kot Cerkev - skupnost verujočih - resnično odsevali Jezusa (Mt 18,20). Kot zapiše Pavel, je recept prav enostaven, saj je vse, kar potrebujemo, zajeto v bratski ljubezni. Kdor namreč ljubi, je izpolnil postavo. Kdor ljubi, je s tem opravil vse potrebne korake, ki privedejo do resničnega odnosa. Če torej zmoremo želeti in delati dobro za katerega koli drugega (tako sv. Tomaž Akvinski opiše ljubezen), smo na dobri poti, da naše življenje postane skrivnostno privlačno in tudi izpolnjeno. Drugi tudi opazijo, da je v občestvu Cerkve nekaj drugačnega, nekaj, kar osrečuje ljudi. To kar opazijo, čeprav tega mogoče ne razumejo, je ravno Jezusova prisotnost, ki vzbrsti iz ljubezni polnih medsebojnih odnosov. Takšne ljubezni pa brez spoznavanja Božje ljubezni do nas ne moremo zaživeti, saj česar nimamo, ne moremo dati. Pavel to piše kristjanom, ki že poznajo Jezusa. Piše tistim, ki vedo, da je on Bog, ki je iz ljubezni do nas umrl, da bi mi živeli. Tako je prvi korak do drugega iskanje Boga in njegove ljubezni do nas. Šele ko najdem to ljubezen, jo lahko posredujem naprej.

Jezus pa še nadalje razodeva pomembnost skupnosti, ko izpostavi občestveno molitev. Pravi, da če se že dva zedinita v prošnji Bogu, ju bo nebeški Oče uslišal. Ključna beseda je gotovo zedinjenost, ki je posledica ljubezni polnega odnosa, h kateremu nas vabi Pavel. Torej krščansko občestvo, ne samo da je skrivnostno privlačno, ker odseva Boga, ampak je tudi neposredno blizu Bogu, saj le ta posluša in usliši skupnost, ki ga prosi. Mogoče nas Jezus želi to nedeljo opomniti, naj dodatno utrdimo odnose v naši lokalni skupnosti – velenjski Cerkvi. Mogoče to pomeni, da se opravičimo komu, da izrečemo komu tolažilno besedo, da koga bratsko opomnimo ali da samo ponovno obudimo skupnostno molitev, za katero ni nujno, da se dogaja v cerkvi. Mogoče smo povabljeni, da se spomnimo na Boga in ga kaj prosimo tudi doma, v objemu svoje družine.

Filip Bezovnik, bogoslovec