BOG SI VSAKEGA ŽELI V SREČNEM DOMU NAD ZVEZDAMI!

Kot otrok sem v domači cerkvi večkrat občudoval svetnike v oltarjih in sam pri sebi premišljeval, da mi, »navadni smrtniki«, nikakor ne bomo nikoli svetniki … Do tega zaključka sem prišel, ko sem opazil, da je bil Anton Puščavnik menih, sv. Frančišek diakon, sv. Elizabeta Ogrska redovnica … Za nebesa so potemtakem poklicani le duhovniki in redovnice, sem si mislil. Zanimivo, kako sem v 21. stoletju kot otrok razmišljal, bojim se, da nisem bil edini.

Toda prav praznik vseh svetih, ki ga obhajamo v Cerkvi 1. novembra že od 8. stoletja dalje, ima namen, da nas spodbudi in opomni, da je svetost dosegljiva prav vsakemu izmed nas, ne glede na naš poklic in stan. Zato lahko letos na ta dan, ko častimo prav vse tiste, ki so že v nebesih, a skozi leto nimajo posebnega godovnega datuma, okrepimo željo, da bi nekoč bil vsaj 1. november naš praznik, če ne bomo morda dobili celo svojega datuma!?

Zaradi bogate tradicije in velikega pomena praznikov, ki so pred nami, res ni potrebno, da na ta čas gledamo predvsem z vidika t. i. noči čarovnic. Vedno bolj je opazno, da tudi kristjani, ki po tradiciji praznujejo vse svete in dan vseh vernih rajnih ter obiščejo grobove, včasih nimajo nikakršnega pomisleka, da ne bi v teh dneh z družino izrezljali kakšne buče in skupaj celo pogledali kake grozljivke … Verjetno se ne zavedajo izvora teh običajev, ki izvira iz pogansko keltske kulture, ki je z 31. oktobra na 1. november praznovala novo leto in verovala, da se ta dan vračajo duše umrlih. Zato so se ljudje našemili, da jih ti pokojni ne bi spoznali, njihovi svečeniki pa so za pomiritev duš pokojnih vsako leto darovali otroke, ki so jih umorili z namenom za umiritev duhov …

Četudi človek nima nikakršne vere v tovrstno keltsko verovanje, je dejstvo, da lahko preko teh simbolov in strahu v duši hudič vpliva na nas in nas prefinjeno odvrača od našega cilja, ki je večni Božji objem v nebeškem Jeruzalemu. Želim vam blagoslovljeno praznovanje vseh svetih in molitve poln dan vernih rajnih! Buče pa raje prihranimo za kako dobro juho ali bučnice …

Matic Lesjak, vikar