Božja roka ostaja trdno na krmilu

Ko otrok začne postavljati vprašanja z besedo 'zakaj', navadno začnemo odgovor z: »Ker to je nekaj takega kot ...« ali »To je podobno …« Začnemo z nečim, kar otrok že vé, kar mu je poznano in domače; v upanju, da mu bomo razumljivo in zadovoljivo odgovorili. To je naravna in precej vsesplošna metoda poučevanja. Znane podobe in poučne zgodbe so vedno vzbujale razumevanje. Zato nas ne sme presenetiti Jezusov pristop učenja množic, ko jim je govoril v prilikah, ki jih je nekaj čez trideset zapisanih v treh evangelijih, medtem ko je svojim učencem posebej vse razlagal, saj je njim bilo dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva.

Priliki govorita o Božjem kraljestvu, ki ga Jezus oznanja in ga bomo v polnosti deležni, ko prestopimo prag večnosti. Božje kraljestvo skrivnostno raste, se razvija in vse se zgodi ob svojem času, saj je Božji 'čas', ki nosi lastnost večnosti, precej drugačen od našega časa.

Prva prilika poudarja notranjo moč semena. Božje kraljestvo je Božje delo, ne človeški dosežek. Bog poskrbi za njeno rast, ki je včasih neopazna. Mnogokrat postanemo nepotrpežljivi in poskušamo prehitevati stvari, vendar naša prizadevanja nikoli ne morejo določiti časa in stanja končnega izida, saj je le-ta v Božjih rokah. Lahko samo sodelujemo, ne moremo pa s svojimi prizadevanji nadzirati ali pospešiti prihoda Kraljestva, prav tako kot kmet požanje svoje žito ob času, ko sad dozori.

Druga prilika o gorčičnem zrnu je bolj znana. Iz majhnega se razvije veličastno Kraljestvo, ki je novo nebo in nova zemlja, kjer prekipeva vstalo življenje prihodnje dobe. Kraljestvo se ne razvija zaradi človeških prizadevanj, temveč ga v celoti poganja Božja skrivnostna moč.

Priliki sta pomemben opomnik, da je rast Kraljestva težko izslediti, zaznati ali izmeriti. To je paradoks Božjega kraljestva – skrivnostna mešanica skritega in vidnega, slave in ponižnosti, moči in šibkosti, saj se ujema s Kristusovim križem. Jezus je moral biti poražen, da je zmagal. Sprejel je ponižanje v trenutku svojega poveličanja. Moral je umreti, da bi nam pridobil večno življenje. Bog pogosto deluje tiho in skrito, a njegova roka ostaja trdno na krmilu. 

Roman Travar, duhovni pomočnik