Hodi za menoj! Klic, ki me drami iz zapeljivosti sveta. Klic, ki seže v globine mojega srca. Klic, ki me vabi v polnost življenja. Klic, ki spremeni vse – na boljše. Prav zato se trudim, dragi Jezus, vsak dan vstati in Te povabiti k sebi, da mi pomagaš hoditi po pravi poti. Ivan Sobočan

Bog ima človeka tako zelo in brezpogojno rad, da mu je dal najdragocenejše – svojega Sina. Kdor v to ljubezen zaupa, ne živi v strahu pred pogubo, ampak v upanju na večno življenje. Bog ne prihaja, da bi nas obsodil ali kaznoval, ampak da bi nas rešil, dvignil iz teme in pripeljal v svetlobo. Ta odlomek me spomni, da vera ni le pravilo ali dolžnost, ampak odnos zaupanja. Bog me ne sili, ampak me vabi. Od mene je odvisno, ali bom to ljubezen sprejel in živel v njej. Andreja Br

Učence je bilo strah. Jezus stopi mednje, ravno v pravem času. Ne obsoja jih, ne sprašuje, zakaj so zbežali — preprosto reče: »Mir vam bodi.« Učencem da to novo moč. Zavedati se moramo, da je Bog vedno z nami, v naših strahovih in veselju. Prinaša nam mir in ne obsodbo. S tem pa nam daje moč, da svojega miru ne zadržimo zase, temveč ga prenašamo naprej. Helena Jevšenak

Božja beseda me nagovarja k razmišljanju, kako jaz oznanjam vero. Jezus je ljudem razodel Očetovo ime in po njem so spoznali Boga. Vabi tudi mene, da ga oznanjam, ne samo z besedami, ampak z načinom življenja. V družini, med prijatelji in v vsakdanjih srečanjih lahko prinašam mir, potrpežljivost, veselje, odpuščanje in resnico. Kadar mi to uspe, ljudje po meni lažje spoznavajo Gospodovo navzočnost. Vera postane najbolj prepričljivo oznanilo takrat, ko jo živim v vsakdanjih dr

Ko prebiram današnji evangelij, naenkrat zaslišim v svoji notranjosti pesem: »Pridi, Sveti Duh, pridi, luč srca, v Sinovi ljubezni vžgi duha. Ti nas osvobajaš vseh strahov. Podeli Cerkvi svojih darov.« V meni je vzvalovilo sporočilo, da je Jezus obljubil Svetega Duha. Njega, ki ga vsako jutro kličem v svoj dan in se mu izročim, da me varuje, blagoslavlja in vodi. Katerega prosim, da bi znala z ljubeznijo sprejemati vse ljudi, ki jih bom srečala. Zaupam mu, ker je modrost. Tis

V evangeliju Jezus učencem pove, da odhaja in jim pripravlja prostor v nebeškem občestvu skupaj z Očetom. Jezusove besede »da boste tudi vi tam, kjer sem jaz,« nagovarjajo tudi nas in nas resnično pomirjajo. Večna slava v nebeškem kraljestvu je vredna truda in premagovanja težav na naših življenjskih poteh. A na tej poti nismo sami. Včasih se niti ne zavedamo, da je On, ki je umrl in vstal za nas, z nami na vsakem koraku. Jezus, hvala, da nas spremljaš na poti, ki vodi k Očet

V odlomku Jezus najprej pove prispodobo o dobrem pastirju, ki ga ovce poznajo in poslušajo njegov glas. Nato Jezus pravi, da je On vrata k ovcam. S tem nam pove, da je On edina pot v Božje kraljestvo. Kdor pa poskuša priti noter na kak drug način, je kot tat. Če gremo skozi Njega, bomo našli pašo in to je naša duhovna hrana ter pot do pravega življenja. Prav tako nas opozarja, da so bili vsi pred njim roparji in tatovi, ki se jim moramo izogniti. On je tisti, ki nas pozna, vs

Ko sta učenca prepoznala Jezusa po lomljenju kruha, sta se takoj vesela vrnila v Jeruzalem, da bi vse povedala prijateljem. Po vsaki sveti maši smo poslani, da gremo in oznanjamo Gospodov evangelij. Srečanje z Jezusom nam lahko spremeni srce, zato si ne moremo kaj, da ga ne bi oznanjali. Ko bomo naslednjič pri sveti maši, si predstavljamo, da sta Kleopa in njegov sopotnik z nami. Vživimo se v njuno navdušenje, ko bo med bogoslužjem naše srce zagorelo v ljubezni, ko bomo spozn

V nedeljo zvečer so učenci še v mislih, kako se je vse skupaj žalostno obrnilo. Ideje so padle, vsak je po svoje izdal Učitelja, zbežal. Nič obetavno ni videti. Vrata so iz strahu zaklenjena. Kakor da poti naprej ni videti. Kaj torej delajo tukaj, zakaj so še skupaj? A prav to: Jezusa nič ne ustavi. Ne izdaja, ne zaprta vrata, ne strah. Nič težkih besed. »Mir vam bodi! Jaz vas pošiljam, ... prav zato, ker ste to doživeli in ostali skupaj, v meni ...« Majda Kočar

Današnji evangelij nas popelje v samo srce Jezusovega trpljenja in darovanja. Pripoved o izdaji, zapuščenosti, trpljenju in smrti, a hkrati tudi o neizmerni ljubezni, predvsem z globokim sporočilom: največja zmaga ni v tem, da premagaš druge, ampak da ostaneš v ljubezni tudi takrat, ko je najtežje. Ko te nekdo prizadene, ne vračaj z istim, ampak poskusi ohraniti mir. Ko narediš napako, se ne zapri vase, ampak poišči odpuščanje. Ko ti je težko, verjemi, da nisi sam in da ima t

Evangelij o Lazarju me vedno znova spomni, da je človeška pot prežeta s trenutki, ko se nam zdi, da Bog molči ali da prihaja prepozno. Takrat se v nas rodi nemir – kot se je v Marti in Mariji – in s tem nemirom se lahko poistoveti vsak človek, ki nosi skrbi, bolečino ali vprašanja. A Jezusov prihod v Betanijo pokaže, da Bog nikoli ne odneha z nami, tudi ko mi že omagujemo. Ko pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje,« ne govori le o Lazarju, ampak o vsakem človeku, ki si želi n

Kristus je prišel na svet. Živel, učil, ozdravljal in daroval se je za nas, da bi vsi, tako kot slepi berač, spregledali. Le tako bomo tudi mi z vsem mišljenjem, s čutenjem, z delom izpovedali, danes in na pragu Večnosti: »Verujem, Gospod!« Marjanca Sreš Žerdin

Pri Bogu smo vsi ljudje enako pomembni, ne glede na status, spol. Jezus to pokaže, ko se ozre oz. zaplete v pogovor z grešno Samarijanko, ki išče ljubezen pri številnih moških in tako zajema vodo iz napačnega vodnjaka. Razodene se ji kot Mesija, ki je živa voda, in pravi, da nihče ne bo žejen, če bo zajemal iz vodnjaka žive vode. Ko Samarijanka spozna, da je Jezus ta živa voda, pozabi vrč pri Jezusovih nogah (opusti staro grešno življenje) in se napoti v mesto pripovedovat lj

Ob tem odlomku se prepoznam v Petru, ker si tudi jaz želim ostati v trenutkih, ko je vera lahka in srce polno miru. V mojem vsakdanu, med delom in skrbmi, pa pogosto pozabim, kako blizu mi je Jezus. Božji glas »njega poslušajte« razumem kot povabilo, naj ga postavim na prvo mesto tudi takrat, ko sem utrujena ali obremenjena. Njegove besede »Vstanite in ne bojte se« me nagovarjajo prav v mojih strahovih in negotovostih. Želim si, da bi znala tudi v čisto navadnih dneh gledati

Postni čas: čas milosti ali izgubljenih priložnosti? Jezus je premagal skušnjave v ekstremnih pogojih puščave, lačen, žejen, izčrpan … ni podlegel udobju, slavi in lažji poti do Boga. V vsem nam je zgled, tudi v premagovanju skušnjav. V Jakobovem pismu 1,13-14 je zapisano, da »Bog ne skuša nikogar … vsakega pač skuša lastno poželenje, ki ga vleče in mami.« Brez Božje pomoči bomo ta poželenja težko premagali. Molitev in dobra dela pa naj bodo recept za letošnji čas milosti.

Če se včasih zdi, da nekatere Jezusove besede potrebujejo jasnejšo razlago, preden jih je moč resnično doumeti in sprejeti v svoje srce, to ne velja za današnji evangeljski odlomek. Jezus namreč jasno in nedvoumno pove, kako je treba v resnici razumeti in izpolnjevati postavo. Že obstoječe in ljudem znane zapovedi dopolni, obenem pa še dodatno zaostri. S tem jasno pokaže, da pravično življenje po postavi ne pozna kompromisov in bližnjic, slehernega posameznika pa nagovarja in

Si lahko predstavljaš življenja brez soli in luči? Oboje daje 'okus in svetlobo' ljudem. Kaj pa jaz? Jezus mi naroča, da naj bom sol in luč za ljudi! Dajem luč dovolj visoko, da vidijo svetlobo tudi drugi okoli mene? Vera ni nekaj, kar bi kristjani skrivali in imeli le zase. Sol in luč naj predstavljata naša dobra dela, usmiljenje, tolažbo, sočutje, spoštovanje, dobroto, prijaznost ..., da bodo tako ljudje v nas prepoznali Božje delovanje! Romana Slemenšek

Neverni Tomaž je vstalega Jezusa iskal in ni verjel, ko so mu o tem povedali apostoli. Še naslednjih osem dni ga je iskal. Jezusove besede nevernemu Tomažu na njunem srečanju: »Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali.« (Jn 20,29) Prav tisti smo dolžni biti opora vsem, ki po trnovi, Tomaževi poti iskanja, spotikajoč stopamo k Jezusu in Stvarniku. Dušan Pirc

Jezus je prišel v Galilejo kot Luč, ki oznanja Božje kraljestvo. Tako pride tudi v naša življenja in nas kot ribiče pokliče, da bi hodili za njim. Na nas je, da pustimo vse in se odpravimo za Njim, kakor so storili tudi učenci. Čeprav so bili sredi dela, pomagali očetom …, so vse pustili, da bi lahko sledili Jezusu. Pomembno je, da znamo tudi mi storiti enako, kajti edino Jezus je prava Pot, na kateri bomo našli resnično veselje in srečo v večnem življenju. Dovolimo Jezusu, n

Kakšno veselje, kakšna veličina in ponižnost in hkrati moč zaupanja v besede, vse v eni osebi, ki iz srca vzklika: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.« Janez Krstnik nam vsem skupaj naznani veliko novico, da je prišel sedaj tisti, na katerega smo tako dolgo čakali, sam Božji sin, ki nas bo krstil v Svetem Duhu. Torej dve darili v enem, krst ter odpuščanje grehov, dve vstopnici za večno življenje. Kaj je še vrednejše darilo, ki nam ga lahko nekdo podari, da z njim