Vzdušje velikonočnega jutra

Aleluja je vzklik veselja. Toda če prisluhnemo velikonočnemu evangeliju, vzdušje ni prav nič radostno: zbegani učenci, ki se čudijo, dvomijo, skrivajo ...

Kaj pa jaz? Res čutim radost? Ali pa me ob dejstvu, da je Jezus vstal od mrtvih in mi podarja večno življenje, spreleti strah ob neprecenljivosti in dvom ob nedoumljivosti tega daru ter groza zaradi odgovornosti, ki sem jo z njim dobila? Večnega življenja si ne morem pridobiti, ne morem si ga prigarati, lahko ga le sprejmem in se trudim živeti tako, da ga ne izgubim. In to me plaši, a hkrati me navdaja z radostjo in hvaležnostjo, da čeprav nevredna, prejemam ta dar večnega življenja. Gospod, naj bo vsak moj dih aleluja tebi, ki si me odrešil!

         Ana Marija Jevšenak