Ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: »Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.«
Mt 5, 1-12
Gora blagrov ni neka huda in visoka gora. Težko bi ji rekli hrib. Je bolj vzpetina, na katero se ni težko povzpeti: par korakov, par globljih vdihov...pa si na vrh gore!
Tudi Jezusovih besed ni težko poslušati. Lepe so, božajoče. Takole s pol ušesa jim lahko prisluhnem. Ne morem pa jih izpolnjevati s pol srca. Ne gre.
Kakorkoli obračaš, na karkoli se že izgovarjaš, boš na koncu ugotovil, da staviš in igraš na vse ali nič. In blagor tistim, ki zmagajo.
(povzeto: Magnifikat, november 2023)
Kommentare