Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.
Moj napuh me zavede, da se dostikrat zanašam ali pa celo sklicujem na svoj intelekt, razgledanost in načitanost. Pa vendar za vero v vstajenje ni nujno potreben razum, pač pa kondicija: Marija Magdalena je vstala navsezgodaj, nato stekla od groba k učencem, Peter in oni drugi učenec pa sta nato spet tekla nazaj...
Intelekt je Božji dar, razgledanost in načitanost stvar študija in branja, kondicija pa se pridobi (in ohranja) z vsakodnevno vadbo. Vera je milost, a je tudi vaja, volja in nenazadnje poznavanje poti - da se ne izgubiš na poti h grobu in od njega.
Bolj kot učenih pridig in predavanj si želim družbe s primernim tempom na Poti.
(povzeto: Magnifikat april 2023)