V VEČNOSTI IMA VSE DRUGAČNO VREDNOST

Evangeljsko vprašanje je, kako upravljamo z imetjem. Ali z njim ravnamo modro in razumno? K razumnosti nas Jezus vabi s pripovedjo o krivičnem oskrbniku. Razumen naj bi bil, ker je znal izkoristiti dane priložnosti sebi v prid. Podobno kot tako imenovani krivični oskrbnik, smo tudi mi v kriznih razmerah. Živimo v svetu minljivosti, Jezusovo oznanilo pa nas vabi v prihajajoči svet. V tej napetosti med že in še ne se ne moreš odločati na lahek način. Poznamo svet, ki je vase zaprt in zapisan izključno denarju – mamonu. V takem svetu si ljudje skušajo na vse načine nagrmaditi čim več imetja. Za življenje drugih ljudi se ne menijo. Razpoložljivo moč izkoriščajo zgolj v ta namen. Z brezobzirnim poniževanjem slabotnejših. Pred očmi imajo le profit. Slepi bi bili, če bi takšnega sveta okoli nas ne videli. Mediji so ga polni. Morda bolj kot tistega drugega sveta, ki ga prav tako ne moremo zanikati, saj tudi ta, drugi svet, realno prihaja. Prihaja tam, kjer ljudje gledajo na bližnjega kot na brata in sestro. Svet, v katerem ljudje ne služijo stvarem, marveč služijo stvari ljudem; svet delitve in sožitja. Ta svet je v Jezusovem evangeliju imenovan svet Božjega očetovstva, saj je v njem Bog tisti, ki ljudi preustvarja v prvotni podobi; podobi, ki si jo človek želi uresničiti, da bi bil srečen. Ta Božja moč se je v Jezusu učinkovito razodela. Glede na prihajajoči svet so ljudje imenovani otroci minljivega sveta. Mednje sodi tudi krivični oskrbnik. So pa tudi otroci novega, prihajajočega sveta. Evangelij jih imenuje »otroci Luči«, saj se jim je razodela luč Božjega  prihajanja na svet. Smer prave odločitve nam pokaže evangeljska beseda »služiti«. Težko razumemo Jezusa, da nas bo na primer bolj osrečilo »dajati« kot pa »prejemati«; da z vsem srcem stavimo svoje srce na resničnost prihajajočega Božjega kraljestva.           

Janez Turinek