Podoba Janeza Krstnika in njegove direktne besede tudi danes zarežejo v mojo dušo. »Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj«. Kako neverjetno se mi zdi dejstvo, da je bil Krstnik tako daleč od mest in vasi, v puščavi, a so ljudje množično hodili k njemu. In tako kot takrat tudi mene danes njegova jasna beseda vabi k notranjemu prebujenju in jasnosti. »Spreobrnite se…« Kaj bi danes meni rekel Krstnik? Kje se vidi, da sem potrebna spreobrnjenja in s tem Kristusa? In to soočenje z bolečo resnico lastne zgrešenosti prebuja v meni potrebo po eni veliki L(l)jubezni, po Odrešeniku.
Tatjana Hudomalj