Sprejmem Besedo za svojo?

Spoznanje, da Bog ni ostal na varni razdalji, ni govoril le z višav, se ni zadovoljil z zapovedmi, preroki in znamenji, mi vedno znova razkrije resnico, da zlo ni premagano z močjo, da greh ni ozdravljen z moraliziranjem in da človek ni rešen z znanjem. Rešen je s Prisotnostjo. Kristus pride tja, kamor mi pogosto ne upamo iti: v temo srca, v sram, v notranjo razklanost, v kraje, kjer človek izgubi ime in dostojanstvo. Tam, kjer se človek počuti zapuščenega, Bog pravi: »Tukaj sem.« Božič ni romantika. Je invazija nebes v razbito človeštvo. Če je Beseda postala človek, potem vera ni v prvi vrsti o tem, kaj moraš narediti, ampak koga moraš spustiti blizu. Bog ni izziv za razum. Bog je oseba za odnos. Zato je vprašanje tega evangelija zelo preprosto in hkrati zelo zahtevno: Sem dovolil, da Beseda postane meso tudi v meni? Da vstopi v moje odločitve? V moje odnose? V moje grehe, ki jih skrivam pred drugimi in pred Bogom? Bog se ne boji resnice. On se boji le tega, da bi ostal zunaj. Zato danes Beseda še vedno trka. Tiho, vztrajno, spoštljivo. Ne kot obsodba, ampak kot rešitev.         

Marjana Pirc Mladinov