Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.
Ena težje razumljivih resnic krščanstva je vera v enega Boga, ki je Sveta Trojica: Oče, Sin in Sveti Duh. Je torej eden ali so trije? Sveti Avguštin je za razpravo o Sveti Trojici porabil dve desetletji, a na koncu priznal, da Bog ostaja skrivnost in da vsako odkritje o njem samo potrjuje, kako zelo presega naše razumsko dojemanje. To pove zgodba o dečku, ki ga je Avguštin srečal na obali, kako je prelival morje v jamico peska. Omenil mu je, da je njegovo početje nesmiselno, pa mu je deček odvrnil, da bo on prej prelil morje v jamico, kot pa bo Avguštin doumel skrivnost Svete Trojice.
Troedini Bog ostaja večna skrivnost, a se tudi razkriva. Mojzes ga prepozna kot usmiljenega in milostljivega. In Nikodemu Jezus pove, da je Bog iz ljubezni poslal na svet svojega Sina, da bi se svet po njem rešil. Ko Bog pošilja Sina, razodeva sebe kot Očeta. In če je Sin ljubljeni, kakor ga Oče razodene ob krstu, je Oče ljubeči. Med njima je ljubezen, ki je, če je prava, vedno deljena in ni zaprta navznoter. Njuna ljubezen je odprta nazven, v svet, k človeku. V tej ljubezni gledamo Svetega Duha, vez med Očetom in Sinom, pa tudi tistega, ki človeka vabi v to občestvo.
Bog sam se daje prepoznati kot ljubeča skupnost oz. občestvo treh oseb, povezanih med seboj z družinskimi vezmi. Prav na začetku Svetega pisma nam je razkrito, da smo ustvarjeni po Božji podobi. Kot bi nam hotel Bog razodeti, da smo mu podobni po naravnanosti k odnosu z drugimi in z Drugim, Bogom. To se odraža v različnih oblikah občestva: v ljubeči zakonski zvezi, odprti za tretjega; v župnijskem občestvu, odprtem nazven; v bratski skupnosti, ki ni sama sebi namen...
Skratka povsod tam, kjer se živi v bratstvu in sestrinstvu, na katero nekoč apostol Pavel, danes pa mašnik v uvodnem delu pozdravu pri maši kliče milost Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga Očeta in občestvo Svetega Duha.
(povzeto: Magnifikat, junij - Janko Rezar, župnik)
