Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Lk 3,15-16.21-22
Minil je čas pričakovanja in za njim dnevi praznovanja, dobrodošli v času med letom.
"Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju," tako se začne današnji evangelij. Skušam za trenutek čutiti z njimi, ki stojijo ob Jordanu in se sprašujejo, ali Janez je ali ni Misija. Nepredstavljivo je; živeti v pričakovanju Mesija pomeni živeti brez moči, luči in tolažbe prijateljstva z Jezusom Kristusom, brez skupnosti vernikov, ki te sprejme, brez obzorja smisla in življenja in hkrati slutiti, da vse to zame nekje obstaja. Pomeni biti iskalec.
Koliko iskalcev srečam vsak dan, jaz, ki mi je bilo v zibelko položeno krstno belo oblačilo? Jim povem, kaj zajemam iz krsta?
(povzeto: Magnificat, januar 2025)

Kommentarer