Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Neprijetno je, kadar kdo diha v nas. Še več: zoprno je. Vsaj meni!
Le ljubljeno osebo pustimo tako blizu, da čutimo njen dih. Dih ljubljene osebe nam je celo prijeten. Želimo si ga. V ljubezni hrepenimo po dihu ljubljene osebe...ker hrepenimo po ljubljeni osebi.
Kot nekdo, ki je že več kot pol svojega življenja poročen, lahko zagotovim, da je dih ozirmoa dihane ljubljene osebe zadnja stvar, ki jo slišim, preden zaspim in prva, ko se zjutraj zbudim. In da ni lepše glasbe. In dih, ki prihaja z druge strani postelje in ga čutim na svojem obrazu, eden najlepših občutkov.
Sveti Duh prihaja po Božjem dihu. Sveti Duh je Božje dihanje.
Ga čutite? Ga ljubite? Si ga želite? Ali zgolj hrepenite?
(povzeto Magnifikat, maj 2023)