Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«
Na danšnjo nedeljo Jezusovega krsta je bilo v naši župniji sv. Martina živahno, saj je bila sv. maša ob 10:00 uri namenjena družinam. Z lepim sodelovanjem pri bogoslužjo: otroški zborček nam je s pesmimi pomagal, da bi mogli vsi skupaj se Gospodu zahvaljevati za dar svetega krsta in za vse kar smo prejeli v življenju. Starši so nas z različnimi uvodi in branjem beril pomagali odpirati srca Jezusu. Prošnje so bile izrečene iz ust otrok. Sledil je tudi blagoslov otrok. Imeli pa smo še eno slavje, namreč Nik je prejel zakrament sv. birme, kar je bilo tudi veliko veselje in hvaležnost celotnega občestva!
Ob začetku sv. maše nam je ena izmed mamic povedala zgodbo, ki pravi takole:
Nekoč je živel osel Emil, ki je imel eno štrleče uho. Levi uhelj je bil lepo povešen, desni pa je štrlel nekam po svoje v zrak.
Miška Lili je želela osličku pomagati. Listala in iskala je po priročnikih, a o štrlečih ušesih ni pisalo nikjer ničesar. Ko je zaključila z branjem jo je Emil žalostno pogledal in opazil še eno knjigo ob strani: »Kaj pa je ta knjiga? Morda tu notri kaj piše?«
Modra miš je odkimala: »To je moje Sveto pismo. V njem najdeš zgodbe o Bogu in njegovem sinu Jezusu.«
»Lepooo prosim, poglej še v to knjigo,« je prosil Emil: »morda pa vseeno najdeš kaj, kar mi bo v pomoč«.
Miška se je odločno lotila branja.
»Poslušaj, kaj sem našla v svojem Svetem pismu« je čez čas zaklicala modra miš in na glas prebrala: »Od vedno te imam rad. Na obe svoji dlani sem te napisal. Veš kaj to pomeni? To govori Bog. Vsakega od nas ima rad, ni važno, kako zgleda!«
Obraz oslička je kar zažarel: »Bog me ima rad, mene in moje štrleče uho! Kako sem vesel!«
in mamica Nežka je nadaljevala:
Dragi otroci,
Danes praznujemo praznik Jezusovega krsta. Ali se spomnite svojega krsta? Najbrž ne…Malo povprašajte svoje starše, naj vam pokažejo slike kako majhni ste še bili.
Kaj sploh pomeni krst? V trenutku, ko ste bili krščeni, se vam je Jezus v vašem življenju pridružil.
Pred dolgo časa je tudi on prišel na svet kot dojenček, bil krščen, v otroštvu kakšno ušpičil mami in očetu in rasel tako kot vsi vi, zato zagotovo ve kako se počutite tudi, ko ste žalostni ali jezni in vam bo znal v teh trenutkih priskočiti na pomoč, če ga boste to prosili. Kot ste slišali ima rad vse… tiste s štrlečimi ušesi, črnimi, rdečimi lasmi, pegicami… Pri tej maši se mu zahvalimo za to spremstvo skozi življenje in ga prosimo, naj pomaga tudi našim staršem, da nam bodo znali biti zgled v vsakodnevnem življenju.
Po sveti maši smo se še kratko ustavili pri dobrotah peciva, čaja in kavice, poklepetali in šli na svoje domove v želji, da bi se velikokrat ali najbolje vsako nedeljo zbirali pri sv. maši v tako velikem številu in odprtih src za Jezusov prihod v naše vsakdanje življenje.
Bogu hvala in vsem, ki ste sodelovali pri pripravi bogoslužja.