5. nedelja med letom

Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo; on je pa stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je in iz čolna množice učil.

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.

Lk 5,1-11

Pobit po zapravljeni noči človek izpira svoje mreže, medtem ko se Jezus zazre v njegovo čoln. Vznemiri me trditev, da je Jezus pri bregu zagledal dva čolna: dvoje življenj in Učenik, ki izbira, koga bo poklical in poslal...Čigav je bil drugi čoln in kaj je pretehtalo, da je Božji pogled izbral čoln Simonovega življenja?

Jezus prosi in Simon stori. Jezus naroči nekaj nerazumnega in Simon na njegovo besedo odrine. Peter osupne, nad veličastvom Svetega in nad svojo grešnostjo - Jezus pa ga potrdi v njegovem poslanstvu. Božja milost se ne ozira na naše zasluge ali grehe, ampak računa z nami takšnimi, kakršni smo, ko išče srce, ki je odprto za Božji klic

Tukaj je moj čoln, Gospod...

(povzeto: Magnificat, februar 2025)